Naj pride do izraza tvoj ponos,
a ne pozabi, da si tudi ti bil enkrat mlad.
Lahko, da sedaj si elegantno umirjen,
a vem, da se ti še stoži po norih dneh,
ko si se lahko brez skrbi zdivjal.
Bojiš se tišine v sebi,
bojiš se zatišja,
težko se krotiš,
v tebi se stopnjuje adrenalin.
Tak je tvoj značaj,
ničesar nočeš zamuditi
in rečeš si:
ena, dve, tri – zdaj!

Spodobilo bi se,
da ne spregledaš mlajših.
Tudi tebe so takrat opazili
in iz tebe nekaj naredili.

Na videz hladen kakor led,
a v tebi ognjemet,
kot da so ti dnevi šteti,
tako neučakano se ti mudi živeti.

Bojiš se, da bi kdo te prehitel,
tvoj prestol zavzel
in te za vedno zasenčil.

Pa vendar – na višku svojih si moči,
v najlepšem obdobju življenja,
ves drzen, sredi dogajanja,
prepoln izzivov
in komaj čakaš,
da zaslišiš tisti
ena, dve, tri – zdaj!

Na tribunah rjove množica,
dekletom se je skoraj zmešalo,
ozračje je naelektreno vso,
ko se pojaviš ti in tvojih pet minut.

Danijela Premzl