Na zofi leži,
prekriti s ceneno prevleko,
slači si belo obleko,
razpira stegna pred njega očmi;
čopič drhte
poljublja telesa krivine,
strast vročično na platno izliva,
da ga… oh, ja… - ne zarine.
Kričeča ji barva
prekrije milino obraza,
in ona se ljubi
z iluzijo lastnega jaza.
|