Če kdaj kakšen dan spet me stres obvladuje,
da iščem v slaščicah svoj notranji mir,
me notranji glas moj tedaj navdihuje,
naj raje si skuham v oblicah krompir.
Če kdaj kakšen dan spet me stres obvladuje,
v gostilni prikličem si notranji mir.
Moj notranji glas me tedaj prepričuje,
da zame poguben je prav vsak oštir.
Če kdaj kakšen dan spet me stres obvladuje,
s tobakom vzpostavljam si notranji mir.
Moj notranji glas pa se name huduje,
rekoč, da so pljuča kot dimljeni sir.
Če kdaj kakšen dan spet me stres obvladuje,
da z iglo dosegam svoj notranji mir,
mi notranji glas moj strogo ukazuje:
"Če s tem ne prenehaš, zares bo hudir!"
Ljuba Žerovc
Iz knjige "Verzi za tkanje vezi med ljudmi"
|
Moj notranji glas
Prispeval/a: Aimee dne sobota, 30. december 2006 @ 22:12 CET
Ha ha Ljuba, posrečena tale pesem! Sem se našla v njej, že takoj v prvi kitici. Zanimive rime! Posrečeno, res!
Aimee
Moj notranji glas
Prispeval/a: Ljuba dne nedelja, 31. december 2006 @ 20:17 CET
Hvala Aimee za komentar!
Tale "pesem" je bolj šegave narave, napisala pa sem jo enkrat v trenutkih veselosti, bolj za zabavo kot pa zares.
Tudi jaz bi se lahko našla v prvi kitici, le da bi bila namesto slaščic čokolada, mhmmmm, mljask....
Veselo praznuj - in naj se te v letu 2007 ves čas drži sreča!
Ljuba