Ko zmehčaš svoj jaz
in potegneš ob hrbtenici zvijugano črto,
se tvoj jaz znajde tam,
kjer te življenje hoče umestiti.
Tedaj občutiš prenos bolečine
s tvojega tkalca telesa nate.
Res ti je zapolnil telo s šibko tvarino,
vendar s tem se moraš sprijazniti.
Ti si mu izkustvo zablode, da te je ustvaril
v človeški podobi na Robinzonovem otoku.
Ne skrbi, jaz ti delam družbo.
Tudi mene je ustvaril tako in skotalila sem se
v močvirje k tebi in ti blažim osamljenost.
Nisi sam. Vsi begunci iz raja se držimo za roke
in prav ljubezen nas upogiba,
da nismo mogočni bogovi, temveč samo ljudje.