Ne morem ti posoditi svojih kril,
da bi poletel prek belih topolov,
toda ljubim te, ker šumijo gozdovi
in ti si se naselil z glasovi v mojih prsih.

Kot bi z letnimi časi privrel iz studenca
v svojem oblačilu vode in svetlobe
daješ in jemlješ, kar ti pripada.
Ne znaš skrivati svojega hrepenenja
in tkeš vezenino med nama, kot bi bila
jaz tvoja statev in ti moj predilec.

Zvezde si ogledujejo kaj se med nama dogaja.
Svoje delo opravljava vestno in pošteno.
Jaz ljubim in ti mi neutrudno poješ
in mi prinašaš vonj po življenju
iz najlepših vrtov tega sveta.

Vsa sem polna darov od tvojega obilja.
V najinem sožitju je dovolj prostora,
da dohitiva brate in sestre
in si izmišljava dobre želje zanje -
so nerazložljiva ljubezen,
ki je šla skoz moje srce.

Žanjem to klasje s hvaležnostjo,
ker ljubezen je moj kruh,
ki hrani, medtem ko me ti obiskuješ
z darovi svojega obilja in vonjem
dišečega kruha po soncu
in jaz to stkano satje bivanja darujem
z nevidnim poljem občutenega v srcu.