|  Lepota neopisna,
je ta snežinka mala,
ki počasi spušča se z neba,
da srce nežno ti zaigra.
Prav prijeten je občutek,
ob pogledu na roj snežink,
ki proti tebi letijo,
sledi na tebi še pustijo.
Okolico nam okrasijo,
s snežno to belino,
ki v srcu pušča radost in toplino.
Naslednji dan,
ko sonce še posije,
snežna odeja se blešči,
kot biser pravi,
s svojo lepoto nas omami.
|
NE ZAMUDITE
Snežna belina
Prispeval/a: Ljuba dne torek, 5. december 2006 @ 09:25 CET
Lea7, lepa doživljajska pesmica! Opažam, da si zelo nežna, globoka dušica, ki občutljivo zazna lepoto in jo zna uživati.
Še lepše je uživati zimsko idilo v dvoje, jaz raje kje na toplem, morda "v cuncah".... :)) :)) :))
Lep (še vedno jesenski) dan ti želim
Ljuba
Snežna belina
Prispeval/a: Lea7 dne torek, 5. december 2006 @ 10:00 CET
Tudi jaz sem raje na toplem. Vendar lepote, ki nebo jo spusti,
nočem zamuditi, želim se ji prepustiti.
Sedaj veš, kje me najdeš, ko bo začelo snežiti. :)
Lep pozdrav
Snežna belina
Prispeval/a: danaja... dne sreda, 6. december 2006 @ 15:04 CET
Ha,ha, Lea, lahko da se srečava!
No, ja… Pa vendar - snežna odeja se mi zdi kot voda, ki povezuje obalo z obalo, in tako se po snegu kar »pošrek« čez polja in travnike podaš od kraja do kraja. Razdalje se na videz zmanjšajo in to ti da moči, da se še bolj potrudiš, ko hitiš do svojega cilja.
Lepa pesem, Lea7. Prav slikovito si podala občutje snežne beline. Ja, lepota neopisna...!
Bomo dočakali? - Miklavž ni prinesel, bo Božiček?
S pozdravi,
Danaja