Sinoči, pozno ponoči,
si meni v sanje prišla,
kot smisel obstoja, bodoči,
si dolgo pri meni bila...
Sinoči, pozno ponoči,
si meni v sanje prišla,
ko duša resnice ne loči,
si polna življenja bila...
Sinoči, pozno ponoči,
si meni v sanje prišla...
Tiho! Srce, zdaj ne joči,
da ne bi ponovno odšla...
Sinoči, pozno ponoči,
si rekla, da zadnjič prihajaš,
da ni več v Tvoji moči,
zdaj za vedno odhajaš...
Sinoči, pozno ponoči,
so ključi nebesja odprli vrzel,
čas je izginil v noči,
s svojo sem drago odšel...
gabriel s
|
Pozno ponoči
Prispeval/a: Ljuba dne ponedeljek, 4. december 2006 @ 09:33 CET
Meni se je pa danes pozno ponoči tudi sanjalo o čudovitem črnem princu iz pravljične Snežne Gore. Počutila sem se kot kakšna princeska na zrnu graha. Žal je princ na svojem belem konju kmalu odpeketal, jaz pa se še vedno počutim kot tista princeska na zrnu graha.
Malo se šalim gabriel, pa saj to si gotovo tudi sam že ugotovil.
Tvoja pesem pa me je res malo zasanjala, da sem kar začela sanjati in sanjariti - o črnem princu seveda :)) :)) :)).
Lepo se iimej in sanjaj še naprej
Ljuba
Pozno ponoči
Prispeval/a: gabriel s dne ponedeljek, 4. december 2006 @ 10:15 CET
Ja, zakaj pa ne spesniš kaj, če se ti je sanjalo o debelem princu na črnem konju? Haha, se hecam! Veš, včasih so sanje tako resnične, da bi človek kar v njih ostal...
Lep pozdrav in hvala za komentar! gabriel s
Pozno ponoči
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 9. december 2006 @ 06:18 CET
LP Tatjana
Pozno ponoči
Prispeval/a: gabriel s dne sobota, 9. december 2006 @ 20:02 CET
Hvala za komentar! ( rima ni bila namerna:):):))
gabriel s