Jokam, ker gre k vragu še zadnja jesen.
Tolčem se po glavi, ki mi pravi da si kreten.
Si brišem solze, ki po licu teko,
ne zaslužiš si mojih solz, zato.

Jaz odhajam naprej, kot sem želela,
kaj me briga, če te bom prizadela.
Vsaj ne bom edina, ki je trpela.

Žal mi je samo zato, ker nevem zakaj sva tako živela.
Premalo bližine, je med nama bilo.
Ko bi vsaj tvoje možgane lahko razumela,
kaj sploh želiš, od mene, zakaj tako?

Jokam, ker me boli.
Vsaka solza zapeče ko stopi v oči.
Samo ene stvari si želim,
samo da te ne izgubim.

Rušijo se meje, ki sem jih zgradila.
ko jokam sem tako slabotna, tako mila.
Nisem trdna, v sebi se podiram,
brez moči sem, čeprav še vedno diktiram.

Kaj vse bi dala, da bi te lahko sedaj objela,
zbrala pogum in te poljubila.
Kaj vse bi dala, da bi se k tebi skrila,
vse bi pozabila.

Jokam, ker mi je hudo,
vem, da to le besede so.
hudo, ker mi bo težko,
če jih bom uresničila tako.