|    Ozri se v plamene ognja, 
ki si jih pustil za seboj 
in položi samo majhno iskro 
na jezik otroka, ko boš klesal 
in klical v njegovi oči 
svoje vzhajajoče zahajanje, 
samorazpiranje semena v sončni cvet. 
 
Sestopajoče gibanje 
se pretvori v horizont zvena, 
po prvinah se plazi in liže sol, 
dokler ne zaiskri in vzdihne, 
stopničasto vezano na najvišje okrasje  
rok, ki z igrivostjo ustvarjajo 
nov lep in žareč svet drstenja.
  Beseda razpolaga z ognjem. 
Beseda se zlomi kakor krhka bilka 
in odpira nove možnosti utemeljitve 
tišine pod ogromnim drevesom. 
 
V akvariju ni niti teme, niti svetlobe. 
Beseda se rodi z iskro in izgori z ognjem. 
Bíti ni, bít se dogaja, bít je ogenj,  
bít je zidak zmagovitega sonca. 
  |