Ljubezni ni več, je le strah preteči;
iz stihov mračnih pesem se prebuja.
Ljubiti bolj kot pesniti je nuja,
a muze slišijo moj glas proseči.
V temi osamljen iščem grad svetleči,
deželo čarno, ki duha obuja,
kraljestvo čudovito, kjer ponuja
lepota večna v luči se slepeči.
Božanska tam odmeva melodija,
Parnas v meglici se krasi bleščeči,
v višavah sončnih svoj zaklad razkrija.
Želim si v tvoja mehka polja leči,
predati ves se tebi, poezija,
edina slast, ki moram ti ustreči.
|
Venec -IV-
Prispeval/a: sonceživljenja dne torek, 7. november 2006 @ 12:49 CET
vztrajno, z ritmom večne melodije,
luč večnosti na tvoji poti sije,
ne obračaj svoj korak, ki sij zaneti!
Darinka