Sled greha v duši nikdar ne izgine,
strašna je krutost porodila kazen,
pozabljen večno gledal bom prikazen
in čutil krempljev njenih bom ostrine.
Iskal svetlobo sem, a bolečine
edino so plačilo in bojazen
je strla up, zdaj sem načet in blazen
v peklenski mori, ki nikdar ne mine.
Preklet sem, prikovan pod temna krila
kot Prometej, ki si je drznil seči
po luči, ki bogove je krasila.
Ptič črni dvignil kljun je krvaveči;
zadel srce je, želja je ugasnila.
Ljubezni ni več, je le strah preteči. |