|    Solzne so moje oči, 
saj misel nate boli, 
kako mogla si trpeti, 
sama za nas skrbeti. 
 
Večkrat strah te je bilo, 
kaj pa jutri bo, 
v službo morala si iti, 
same nas pustiti. 
 
Na poti v službo si jokala, 
domov se prismejala, 
vse nas obdarila, 
za nas bi vse storila. 
  |