Solzne so moje oči,
saj misel nate boli,
kako mogla si trpeti,
sama za nas skrbeti.
Večkrat strah te je bilo,
kaj pa jutri bo,
v službo morala si iti,
same nas pustiti.
Na poti v službo si jokala,
domov se prismejala,
vse nas obdarila,
za nas bi vse storila.
|