|    Priklenjen kakor v satanovi ječi 
ostal sem sam v temi in čas pogubil 
je upanje, a nisem še izgubil 
spomin na tvoj pogled in vonj dehteči. 
 
Kot popek se odpre in cvet brsteči 
se razkrije, da bi svet zasnubil, 
si v sanje mi planila in poljubil 
sem tvojo dlan, o angel moj plamteči. 
 
In kakor kaplja rose se razblini, 
prekrasna, mirno toneš v globine, 
trepešeš očarljivo, siješ v milini.
  Počasi slika tvoja v mrak izgine, 
mi duša je zgubila se v temini, 
objet sem v črni pajčolan tišine. 
  |