|  V spominu najdem moč,
bolečino in upanje.
Spomini so kot ptiči, ki kljuvajo srce.
So bučanje morskih valov
in vzhajajoče jutranje sonce,
ki visi na vlaknih dneva.
Poslušam samo sebe
in uživam ugodje popolne samote.
V tem blagem in dišečem vrtu spominov
in snovanj gradim intimni most,
ki izravnovesi nekdanjost in prihodnost.
Gledam čez mejo fizičnega sveta
in viharim novim sanjam naproti.
V senčnati praproti iščem milino
in dotekanje sonca, ki mi vrača strasti,
spremenjena v čustva sreče.
|
NE ZAMUDITE
Dotekanje sonca
Prispeval/a: danaja... dne ponedeljek, 30. oktober 2006 @ 08:02 CET
Pozdravljena, Tatjana,
všeč mi je tvoja pesem. Govori mi o sprejemanju sebe, preteklosti in prihodnosti; popolnemu prepuščanju »dotekanju sonca, ki vsak dan vrača strasti…« Pesem vere in radosti.
Mnogo dotekanja sonca ti želim,
Danaja
Dotekanje sonca
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 30. oktober 2006 @ 08:25 CET
vesela sem, da ti je moja pesem všeč in sem ti hvaležna za dobre želje. Včasih ni potrebno veliko besed, da posežemo s poezijo v bistvo nas samih. Poezija je upanje in izpolnjuje naše protiutežno funkcijo. Obrnemo se vase, ko skušamo globlje razumeti in spoznati samega sebe.
Tudi tebi Danaja želim veliko ustvarjalnosti, predvsem pa lep in sončen današnji dan. Lep pozdrav in vse dobro
Tatjana