Kaplja na listu,
lesketajoča v očesu,
zaspano polzeča
kakor hrepenenje suhe reke
po glasbi gorskega izvira
in šumenja dežja,
povezana z vlakni zlatih
nitkastih luči v curkih,
ki se znajo zlivati sami
in jo vzeti s seboj.
Kaplja je nabrekla solza
od tišine, ki je na svoji
dolgi poti postala,
da si odpočije biser.
Zenica, žejna tujega pogleda
z okusom po sončni luči,
je pripeta kot okrasni gumb
na zelenem oblačilu njenega sadeža.
Gledam jo in naposled spoznam,
da mi je spolzela v srce.
|
Kaplja
Prispeval/a: Ajda dne ponedeljek, 30. oktober 2006 @ 16:36 CET
od tišine, ki je na svoji
dolgi poti postala,
da si odpočije biser.
Tudi drobni detajli, ki so ocem morda skriti in prikriti, se dotaknejo tvojih misli in rodi se biser..... lepo.....
lp, ajda
Kaplja
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 30. oktober 2006 @ 20:37 CET
poezija rabi čuteče in pozorne bralce in podporo, če hoče ostati pri življenju. Ajda ti gotovo sodiš mednje. Vedno znova si duha odpočijem na odblesku bisera tvoje kaplje.
LP Tatjana