|  Včasih pomislim da enkrat bom odšla.
Pustila vse za samo, to je želja srca.
Ugasnilo bo sonce, zaprla bom oči.
Pogreznila se bom v temo, za vedno brez skrbi.
V prsih me duši, in upanja ni več.
Čustva so nejasna, vse preveč boli.
V nič se bom spremenila, le srce pustila.
Pustila ga bom tebi, to bo v slovo.
Zdaj vem da bom odšla, ne bo mi žal.
Saj tukaj kjer sem zdaj, ni pravi raj.
Brigita
|
NE ZAMUDITE
Slovo od tebe, od življenja
Prispeval/a: Aimee dne sobota, 28. oktober 2006 @ 19:46 CEST
Draga Brigita, ali verjameš v reinkarnacijo?
Tam, kamor boš odšla, tudi ne bo pravega raja, ampak bo P E K E L ! Potopila se boš v nekaj nedoumljivega, strašnega, morastega - bolj morastega od najhujše nočne more. Ne stori tistega, kar nameravaš, kajti po najhitrejšem postopku boš vrnjena nazaj v življenje, kjer boš morala ponovno predelovati isto lekcijo, kateri se zdaj z odhodom v temo skušaš izogniti.
Ne delaj tega, Brigita! Raje stisni zobe in nastavi hrbet. Verjemi - ne bo tako bolelo, kot se bojiš! Vesoljno Bitje nas je vse odlično opremilo s sposobnostjo premagovanja kakršnihkoli, še tako hudih, bolečin in trpljenja.
Verjemi - močnejša si, kot pa si misliš.
Aimee