Ponoči kričijo,
takrat se iščejo,
se med seboj lovijo.

V hladnih,
zimskih nočeh,
brez snega,
blaznijo,
kričijo,
po nečem hrepenijo.

Nihče jih noče,
nikamor ne morejo,
nevidne za svet,
izgubljene duše,
blodijo,
ne vedo
kdo so.

Pozabljeni, posvečeni,
trenutki v času,
le ponoči,
na temni strani lune,
sence prazne,
mrtve,
umreti pa
ne morejo.