|    V prsih, 
kjer se razprostira srce 
in pokrajina spominov, 
gori. 
 
Zublji so ožgali 
krošnjo drevesu 
in sen razcvetelega obraza. 
 
Jaz sem se dvigala  
k luči 
in se dotaknila sentimenta 
vesoljne duše.
  Bilo je nocoj, 
ko sem kot mesečnik 
zrla v meglo uličnih svetilk 
in se spraševala, 
kako je bilo, 
ko je na tem mestu 
cvetelo drevo, 
ki je izgubilo tla. 
  |