|  Ni bilo dneva, da ne bi jokala,
nad nesrečo, ki me je obdala.
Nikogar ob meni ni bilo,
da videl bi me jokati,
ali od sreče se smejati.
Nikogar ni bilo,
ko bližine sem si želela,
da bi me nežna duša objela.
Če pogledam zdaj vse to,
hvaležna sem samoti,
da si mene je izbrala,
dobro lekcijo mi dala.
Pokazala mi je,
kako hraber moraš biti,
za kaj vredno se je boriti,
kako ljubezen čuvati in deliti.
Zdaj se smejem,
ljudje me imajo radi,
saj jih ljubim,
kot ljubijo sami.
Brez tebe tega ne bi znala,
ljubezen moja,
ki iz samote si se rodila,
da bi me po varni poti vodila.
|
NE ZAMUDITE
Ko samota govori
Prispeval/a: Ajda dne sobota, 16. september 2006 @ 12:32 CEST
so pa stvari v zivljenju, ki jih moras predelati, predihati in se dvigniti iz mocvirja sam in ocitno je tebi to uspelo....
dobro si napisala, lea7
lep pozdrav,
ajda
Ko samota govori
Prispeval/a: eta bela dne sobota, 16. september 2006 @ 15:23 CEST
---
eta bela
Ko samota govori
Prispeval/a: Ajda dne sobota, 16. september 2006 @ 16:35 CEST
Ne ljubim samote, ceprav prihrumi in me pokrije s svojim plascem...ji pa nedopustim, da bi me zasvojila....
lep pozdrav,
ajda
Ko samota govori
Prispeval/a: Andres dne nedelja, 17. september 2006 @ 03:57 CEST
To si bržkone pisala sama iz sebe, torej si nekako svoj primer samote opisala.
Toda pesem navadno ne paše za tiste, ki ljubijo samoto, saj jih le v takem stadiju noben ne penetrira 24 ur na dan.
Nekako sem tudi mnenja, da si v današanjem času, ko je kronično pomanjkanje časa, samote noben nebi mogel privoščiti. No, izjema so verjetno izoliranih starejši občani v Domovih za upokojence ali kar doma. Morda so osameljeni tudi od družbe izoirani otroci, vse ostale kategorije ljudi si vedno lahko najdejo svojo družbo, svoj hobi, nekaj pač, kar jim popestri vsak sleherni dan.
Andres
Ko samota govori
Prispeval/a: Lea7 dne nedelja, 17. september 2006 @ 07:27 CEST
Prav imaš, res sem pisala o sebi.
Biti sam ali biti osamljen sta 2 čisto različna pojma. Jaz sem rada kdaj pa kdaj sama, da si vzamem čas tudi zase in ne samo za druge. Osamljenost pa je čustvo, ki te opozarja, da je tvoja duša lačna duhovne hrane. V tem trenutku lahko samo ti nahraniš sebe, saj gre zate in ne za druge. Sama v takšnih trenutkih hranim dušo s pozitivnimi misli, iščem ljudi, ki preprosto izžarevajo pozitivno energijo. Skratka vse tisto od česa ti srce od sreče poskoči.
Lep pozdrav!
Ko samota govori
Prispeval/a: titanic dne nedelja, 17. september 2006 @ 12:11 CEST
Lepo si napisala,
saj v samoti si sebe spoznala,
ne moreš v življenju vsak dan le hiteti,
obenem pa polno in srečno živeti.
Kot otrok se vsak sam rodi,
če dobro pomisliš, sam človek tudi živi.
Ko star si, želiš si miru le imeti,
takrat se zaveš, kaj je sploh živeti.
Ta pesmica je zate, vendar je življenje resnično lahko lažje, ko se srečamo s seboj, najdemo mir v sebi tako, da se umaknemo od vsakodnevne naglice, potem pa bomo lahko mirni tudi takrat, ko vse okoli nas divja, ko grozi, nas pa se to ne bo dotaknilo, kaj šele potegnilo v tok nezadovoljstva in bolezni.
lp Titanic
Ko samota govori
Prispeval/a: Lea7 dne nedelja, 17. september 2006 @ 15:46 CEST
Hvala za pesem. Globoko me je ganila. Kar solza se je prikradla v oči. Tako reagiram, ko občutim prisotnost nečesa dobrega. V tebi prav gotovo je.
Lep pozdrav!
Ko samota govori
Prispeval/a: Andres dne nedelja, 17. september 2006 @ 22:18 CEST
Andres