|  Nič za Tabo ni ostalo,
Vse za Tabo je obstalo,
dneva ni, še manj noči,
ne slabosti, ne moči...
Ni več Tvojega obraza,
ni več ognja in vročine,
ni temnega hladu, ne mraza,
ni ugodja, vse brez bolečine...
Tudi smisel smisla nima,
ni več časa in hitenja,
da nesmisel mu pokima,
brez solza, bolečega ihtenja...
Ni več tiste nore želje,
ki brez gorenja je ugasla,
ni več mlina, da jih zmelje,
ko žita bodo plodna zrasla...
S Tabo tudi jaz odhajam,
počasi mrem, srce koraka,
ko s Tvojo senco se sprehajam,
da končno me izbriše cona mraka...
gabriel s
|
NE ZAMUDITE
Nič in Vse
Prispeval/a: sonceživljenja dne petek, 15. september 2006 @ 14:07 CEST
nič se ne povrne
in nič ne pride več nazaj,
nikoli valj se ne obrne,
sijoča zvezda se utrne,
v temi zgubi se njen sijaj……
Lily Novy
A valj, ki drvi proti odprtemu morju in bi spremenil smer, bi lahko povzročil opustošenje in
sijoča zvezda slepoto.
Včasih je ob jutranjih urah oblačnost tako gosta, da ne opazimo, da je sonce že vzšlo, žarometi avtomobila pa svetijo v prazno.
Naj bi topel južni veter razpodil oblake in nanizal na nočno nebo skrite sijoče dragulje.
Darinka
Nič in Vse
Prispeval/a: Aimee dne petek, 15. september 2006 @ 16:07 CEST
Hej gabriel, kakšno presenečenje! Spet ena tvoja pesem! Seveda sem jo kar nekajkrat prebrala - čudovita je!
Takole približno sem se tudi jaz počutila pred leti, ko sem se zaljubila v nekoga, ki ga nisem smela ljubiti. Še preden se je ljubezen sploh dobro rodila, je že morala umreti. A umirala je počasi, v krčih, ki so nazadnje prerasli v otopelost, resigniranost in neke vrste obžalovanje. A prav ničesar se ni dalo storiti. Tista ljubezen je bila preprosto nemogoča! Kdo ve, čemu se je sploh rodila?! A takrat mi je silno popestrila življenje. Počutila sem se, kot da letim na krilih, a žal sem potem trdo pristala na realnih tleh.
Hvala ti gabriel za tole pesem!
Aimee
Nič in Vse
Prispeval/a: Ajda dne sobota, 16. september 2006 @ 12:34 CEST
Lep pozdrav,
ajda