Ležim in sanjarim o tebi,
ko skrita v naročju postelje
s hrepenenjem toplim pokrijem se.

Mi v srcu buči: ljubim te!
In lepo mi je,
kot da ležal ob meni bi ti…

Na prsi položim roko si,
saj srce še me boli,
ker v resnici ob meni te ni…

Bol največja minila je,
v duši že mirno je vse,
iz oči pa solza še vedno privre.

A prav imajo, ko pravijo:
čas pozdravi vse! -
Ja, že mnogo bolje mi gre!