Grem z prstih po tebi,
prst po prst,
toploto svojega srca zlažem.
Ležiš zraven mene,
v jezeru tvojega očesa
trepeta zraka sonca,
in voda mojih pogledov
tvoj pogled dotika.

Dišeča strast
v tvoje misli hoče prodreti.
Hitim zaustaviti čas,
trenutek večnosti
u odblesku mehkega telesa.
Zaradi tega me sprejemaš
u splet vzdihov
in obrobjem mojih bokov šumiš.

Kako je lepo drhteti
na postelji sonca,
saj u lepoti bližina
tvojim pohlepom strujam.
Kot prihajajoči potok,
dolinam naslade
u tvoje roke vstopam,
Z smeška mojega telesa
laskati slastna ljubezen.
Iznad sebe čutiš,
koliko te božam nebom
in diham poljubom.

Tvojo dušo
moje telo polni.
Z smeška tvojega telesa
ljubezen me slastno gosti,
zato te sprejemam
v splet vzdiha,
in obrobjem tvojih bokov šumim.
Ležem na tebe,
u jezeru mojega očesa
trepeta zraka sonca,
a voda tvojega pogleda
v moj pogled se meša.

Hitiš zaustaviti čas
trenutek neskončnosti,
u odblesku mehkega telesa,
dišeča strast
u moje misli skuša doseči.
Hodiš z prsti po meni,
korak po korak,
kot prihajajoči potok
tvoje roke vstopajo v mene,
in dajo toplino tvojega srca.

Kolikor je lepa bližina
v lepoti naslada
dokler tvoja, hrepenenja
dolinam naslade
na postelji sonca struje.
Čutim poljube
v objemu neba,
iznad mene dihaš
in mojo dušo
svojim telesom gostiš.

Zal Kopp