Veš, mama,
zdaj ob meni moja hči,
kaže mi pot,
katero morala si prehoditi,
da bi bilo nam lepo,
da bi bilo nam lepo.

Vse tiste neprespane noči,
ko ob postelji si sedela,
ko v naročje si nas vzela,
dolge ure nas nosila,
poljubčke nam delila,
da bi bilo nam lepo,
da bi bilo nam lepo.

Kolikokrat skušala si solze skriti,
ko bilo ti je hudo,
želela si nas obdariti,
a nisi vedela kako.

Veš, mama,
ni bogastvo po čem smo hrepeneli,
veš, mama ,
le tebe, le tebe smo si želeli.

Bilo je smeha, veselja,
bilo je srečnih dni,
bili so trenutki, ko obupali bi vsi.
Ne ti - ti naprej si se borila,
da bi bilo nam lepo,
da bi bilo nam lepo.

Veš, mama,
zdaj ob meni moja hči,
kaže mi stvari,
za katere hvaležna sem ti,
hvala ti mamica, mamica ti,
hvala ti mamica, mamica ti.