Hvala ti, ljubi Bog -
za obilje, ki ga daješ mi,
za sonce, dež… za potovanja,
za brezskrbnost materialnega stanja.
Hvala, za ljubezni toliko,
ki je prejemam kot le malokdo -
Ljubezen Tvojo večno
in njegovo, ki z mano je vse dni
in strast telesa zbuja mi,
ljubezen vseh bližnjih mi ljudi
in vso nevidnih podporo,
ki vedno nad mano bedi!
Kaj dam naj zato? Darujem sebe Ti.
Naj skozi mene -
Ljubezen Tvoja do drugih žari!
|
Hvala za obilje
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 4. september 2006 @ 17:21 CEST
Hvaležen je samo človek, ki spozna da so njegovi dnevi in njegovo življenje odvisni od Stvarnika. Zavedanje je, da se človek iz lastne izkušnje prepriča, da živi mnogo bolj od tistega kar prejema, kot pa od tega kar naredi. Človek, v bistvu, živi toliko kolikor je hvaležen.
Pravo nasprotje pa je nehvaležen človek, ki misli da vse kar ima, njegovo in da nikomer ne dolguje hvaležnosti. Nehvaležni človek ne potrebuje nikogar, druge potrebuje samo za to, da jih izkorišča. Tak nehvaležneš je izkoriščevalec, lopov-tajkun, in celo ubijalec.
Hvaležen človek, je nasprotno, vedno realen, človeški, vidi svet in stvari takšne kot so. Nenehno raste, saj je pripravljen dobivati in sprejemati. Hvaležene človek je v resnici tisti, ki se nenehno uči, ki vse opazi in , kin se zna čuditi. Hvaležen človek je kreativen, lahko je velik kirurg, umetnik ali velik znastvenik. Hvaležni ljudje so vedno ljudje velikega srca in pogumni. Znajo živeti z drugimi, razumeti druge, na svet gledati s svetlejše plati. Sposobni so celo zaustaviti vojne.
Samo hvaležni ljudje postanejo slavni. Nehvaležni ostanejo v sramoti, osamljeni, so že mrtvi. Hvaležni nikoli ne ostarijo, tudi takrat ne, ko je telo staro, so oni vedno mladi po duhu. Hvaležni znajo dajati, kajti vedno imajo. Njihova je ena roka vedno usmerjena v duhovni svet od koder dobivajo, a druga je usmerjena k ljudem da daje.
lep pozdrav in vse dobro,
Miran.
Hvala za obilje
Prispeval/a: danaja... dne ponedeljek, 11. september 2006 @ 13:06 CEST
Hvaležnost Bogu je občutje iz globoke notranjosti, ko se zaveš svoje majhnosti in hkrati s tem priznaš Njegovo veličino, ter čutiš, kako se ta veličina pretaka vate in razsvetljuje in povzdiguje tvoje življenje.
Miran, v tvojem komentarju je toliko modrosti in resnice o hvaležnosti! Hvala ti, da si dal te svoje misli v razmislek.
Res je, potrebno se je zavedati, da živiš mnogo bolj od tistega, kar prejemaš, kot pa od tega, kar narediš.
Ne pelje to k pasivnosti, le pretočnost se vzpostavi v tebi. Kot otrok spustiš krčevitost, naprezanje… se prepustiš in prejemaš - ogromno. In potem z lahkoto daješ.
Z lepimi pozdravi
in uspešno v nov delovni teden, poln izzivov, preizkusov in učenja!
Danaja
Hvala za obilje
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 11. september 2006 @ 20:41 CEST
Biti hvaležen človek, pomeni biti odprt za nove življenjske možnosti. Nehvaležnost pa je ena od najtežjih napak in tudi najbolj nevarna v življenju vsakega človeka.
Zakaj? Nihče od nas ljudi ni sam sebi daroval življane, vse kar imamo, nam je darovano iz drugih dimenzij bivanja. Vsak trenutek, ura, dan, mesec in leta našega življenja so dar od zgoraj. Vse smo dobili. Človek, ki se tega zaveda, je vedno hvaležen človek. Vsi veliki po Duhu so bili hvaležni Stvarniku za talente, ki so jih imeli.
Lep pozdrav in naj Bog še naprej navdihuje,
Miran.