V duši se vedno najde prostor, da še kaj dodaš.
Nikoli ne bo prepolna, nikoli ne bo nehala sprejemati.
Lačna je tvoja duša venomer.
Neustavljivo hrepenenje v njej žene te naprej.
Tvoja duša dobro ve, da je tvoje vse.
Brez nje bi bil kot mrzel kamen, ki je brez duha življenja.
Tvoja duša nežno ljubi, ljubi neprenehoma
in nikdar se ne utrudi od svojega razdajanja.
Prav bolestno jo skrbi, kako se ti godi.
Najbolj žalostna pa takrat je, ko rečeš, da je ni.

Danijela Premzl