Svetinja mi predraga,
zaradi té zapuščala sem prag domači,
da bi se učenosti in lepote besed napila,
da bi pod prsti začutila in z očmi pobožala tvoje strani,
da bi si v spomin vtisnila tvojo barvo in podobo
in da bi vedela, kje name čakaš, da te opazim.
Spet mi odkrij svoj mik
in me zapelji v skušnjavo,
ki se ji rada bom predala,
ljubila te bom bolj vihravo,
kot najbolj sanjsko podobo ljubljenega moškega,
ljubila te bom bolj kot sama sebe,
toliko bolj, če se me boš le dotaknila.
Ljubezni svoje te ne bom nič skrivala,
kar vzela te bom (s police) in pojdeva domov.
To bo ljubezen na prvo branje.

Danijela Premzl