Stopila sem na greben zvezde,
na zenit svojih sanj,
s svetilko v roki
in z angelom modrosti ob sebi,
da poiščem kam so vstopile
velike stvari s svojimi mladiči
in kako so se razmnožile
skrivne želje in povečale
svojo prostornino,
kam so se umaknila upanja,
ki so jih sproščale sanje.

Dež mi je napolnil dlani z darovi:
izprošeno zlato tekočino neba,
ki je dosegla vznemirljivo
stopnjo nočne samote.

Veke iščejo svoj mirni spanec
in sanje, ki božajo kot žamet.
Sanje, v katerih se prikazujejo
zlati okrasi dvignjenih misli:
spomini na tiste, ki smo ljubili
in na tiste, ki jih bo objela
naša ljubezen, naše sijoče oko
pa jih še ni. Prikazujejo se le želje
in zvezde, ki poljubljajo s sanjami.

Vse stvari imajo svoje poti,
svoj zvok, svoje barve in zavest
resnice v sanjah, s katerimi iščemo
in hranimo navdih svojega hrepenenja.