No, saj te bom pozabil,
ne misli, da si edina,
ki kokodaka okoli vogala.
Tudi tvoje perje se bo scefralo
in segnilo na vzglavju,
kakšnega posteljnega akrobata.
Kar nastavljaj zadek
in znesi še mnogo jajc,
da se bodo večali grebeni.
Skrij se v smrdljiv kurnik,
daj glavo pod pazduho,
počakaj na vabeče kikirikanje.
Ti kokoš neumna, slepa,
perutnina zmešana, usrana,
beli dvoriščni onesnaževalec!
Poberi se iz mojih misli,
preden treščim z glavo v zid
in ti priredim potres.
|
Perutninsko ovinkarjenje
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 4. avgust 2006 @ 01:35 CEST
Zabavljica je zares dobra, saj v zbadljivo šaljivi obliki biča neumnosti, slabosti, zmote, strasti, razvade in napake, z namenom, da bi jih odpravila ali pa vsaj opozorila nanje. Verjetno si Viky z navdihnjeno pesmijo predstavlja, da se včasih tudi kakšne spletne strani spremenijo v kokošnjak in nastopa kot moralni sodnik, ki se obrača na bralce in njihovo vest po zgledu Horacovega reka "ridendo dicere verum" (resnico povedati med smehom). Običajno satira nastane zaradi moralnega ogorčenja. Verjetno je pesnika kaj posebno razburilo, da se je umislil kokoš kot paskvila (okrnjen kip v Rimu), na katerega so obešali v starem Rimu politične in druge satire.
Pesem je prava umetnina, saj s svojo ostro puščico cilja s svojo duhovitostjo, ki je pa že skoraj malce agresivna, na kako osebo, ki jo je Viky prispodobil kot kokoško, ki nese veliko jajc. Jaz bi bila kar ponosna, če bi mi pesniški kolega dal takšen kompliment.
Lep pozdrav in hvala, da si nas razveselil s tako duhovito pesmijo. Po svojem satiričnem navdihu prekašaš samega Franceta Prešerna
Tatjana
Perutninsko ovinkarjenje
Prispeval/a: avgusta dne sobota, 5. avgust 2006 @ 10:41 CEST
Glede pravopisnih napak pa: v pesmi, ki sem jo prebrala malo preje: (Nebo mi sporoča, da beseda razpolaga z mano
in jo ne morem preseči z nobenim razumskim dojemanjem), bi namesto JO avtorica morala uporabiti JE.
Perutninsko ovinkarjenje
Prispeval/a: Ljuba dne sobota, 5. avgust 2006 @ 13:02 CEST
Imaš prav, Avgusta, stavek iz tiste pesmi bi se res moral glasiti: "Nebo mi sporoča, da beseda razpolaga z mano in JE ne morem preseči....)
Kajti pri nikalnem povedku mora biti predmet v drugem sklonu. Predmet v tem stavku pa je "beseda".
Lahko JO presežem, besedo namreč /trdilna oblika povedka: koga ali kaj presežem? (N)jo oz. besedo /.
Ne morem JE preseči, namreč besede /nikalna oblika povedka: koga ali česa ne morem preseči? (N)je oz. besede /.
Sicer ne vem, za katero pesem gre, a avtor(ica) se bo že prepoznal(a).
Naj navedem še nekaj cvetk, na katere sem par dni nazaj naletela oz. jih kje prebrala:
Nikoli ni hotel igrati vlogo žrtve!
Ker je povedek v nikalni obliki, bi bilo pravilno: Nikoli ni hotel igrati vloge žrtve.
Pazi, da ne postaviš hitrostni rekord v ustavljanju!
Pravilno: Pazi, da ne postaviš hitrostnega rekorda v ustavljanju!
Oto Pestner poje: Kdo ne pozna to naše lepo mesto...
Pravilno: Kdo ne pozna tega našega lepega mesta...
In še bi lahko naštevala! Samo malo preberem kakšen članek ali komentar na Pozitivkah, in že lahko rečem:
"Hop Cefizelj, zdaj te pa imam!
Prijetno soboto
Ljuba
Perutninsko ovinkarjenje
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 5. avgust 2006 @ 14:12 CEST
Tatjana
Perutninsko ovinkarjenje
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 5. avgust 2006 @ 14:20 CEST
LP
T.
Perutninsko ovinkarjenje
Prispeval/a: Ljuba dne sobota, 5. avgust 2006 @ 14:59 CEST
Dysanov citat:
Jaz sem pa opazil, da eni preveč dlakocepijo za vsako pravopisno napako.
(morda bi bilo bolje:...zaradi vsake pravopisne napake..., pa naj ti bo!)
Dysan, napaka, na katero je opozorila Avgusta, ni nobeno dlakocepljenje! Je kar velika napaka, ki dobesedno bode v oči vsakega, ki mu je lepa slovenščina pri srcu. Namreč - dejstvo. da je predmet pri nikalni obliki povedka v rodilniku (2. sklonu), je pomembno slovnično pravilo, obenem pa tudi posebnost slovenščine, na katero bi morali biti ponosni vsi Slovenci!
Druga stvar je, če se ti kakšna napaka zatipka, recimo, da izpustiš črko, ali da obrneš dve črki, ali da neko črko dvakrat ali večkrat udariš, ali da ti med hitenjem uide kakšna beseda, ali da malo zamešaš besedni red... To so napake, ki jih nihče ne vzame za kakšno posebno zlo. Se pač zgodi!
Opuščanje rodilnika predmeta pri nikalni obliki povedka pa je velika napaka, ki govori o pomanjkljivem znanju slovnice avtorja, in ni kar ena zanemarljivo majhna nedolžna pravopisna napakica, ki se nam je morda celo "zatipkala". Takšna napaka se nam ne more zatipkati!
Pohvala Avgusti, ki je na napako sicer opozorila, ni pa navedla avtorja napake. Kajti pravijo, da se "greh" pove, "grešnika" pa ne. Ker končno gre nam vsem le za lepši in pravilnejši jezik, ne pa za ugotavljanje, kdo je napako "zagrešil". Kajti delamo jih prav vsi, s tabo in z mano vred!
Še naprej lep dan
Ljuba
Perutninsko ovinkarjenje
Prispeval/a: Pozitivke dne nedelja, 6. avgust 2006 @ 02:01 CEST
Ljuba, pozdravljena.
Me veseli, da si med nami, da tako lepo razložiš ljudem kakšne pravopisne napake delajo.
Bi pa pri tem prosil vse obiskovalce Pozitivk, da se ne obešajo na vsako napako, ki jo vidijo, kajti med nami so pisci, ki včasih nevede napravijo kakšno napako, včasih jo zagode tiskarski škrat in če bomo v vsakem članku komentirali vsako pravopisno napako, potem bomo kaj hitro izgubili kakšnega pisca, ki sicer piše dobre članke.
Mislim, da si noben pisec člankov ne želi, da bi se s tem, ko odda v objavo članek, moral potem počutiti kot, da je v šoli in bo s strahom čakal, kaj bo rekla učiteljica.
Nekateri vzamejo opozorilo kot dobronamerno in se potem trudijo, da bi te napake odpravljali, nekateri pa tega ne marajo.
Če pogledamo pisatelje, ki izdajajo knjige in le ti niso slavisti, potem gre vsaka vsebina, preden gre v tisk, najprej v roke lektorju, ki knjigo lektorira in s tem popravi vse pravopisne napake. In kljub temu, sem že večkrat dobil v roke knjigo, ki je šla skozi roke lektorja, pa je bilo v njej vseeno še nekaj napak.
Veliko je tudi ljudi, ki morda niso tako šolani in jim mogoče dela pravopis določene težave, vendar pa nam imajo za povedat marsikaj lepega ali kakšno zgodbo iz svojega življenja, pa se bojijo, da bi bili okracani za pravopisne napake.
In ker pisci, ki pišejo na Pozitivke, niso vsi slavisti, ampak so tudi ljudje, ki delujejo na drugih področjih, vendar kljub temu želijo z nami deliti svoje znanje, potem se bimo potrudili, da bomo spregledali, če bo kje manjkala kakšna vejica in ne bomo takoj s prstom pokazali na to.
Mislim, da je to korektno od nas vseh, da se tako obnašamo. In če bo koga le preveč bodla v oči kakšna napaka, naj se preko elektronske pošte obrne na uredništvo ali pa na našo Ljubo, ki bo v svojem kotičku "Malo slovnice" razložila, kje je napaka in kaj narediti, da takšnih napak ne bomo več ponavljali.
Ljuba je pred časom pred časom prijazno sprejela to vlogo in naj bo še naprej ona tista, ki bo opominjala na napake in ne vsi povprek.
Ker če se bo nadaljevalo tako, kot je bilo zadnjih nekaj dni, potem bodo komentarji vsebovali samo tekste, v katerih boste drug drugega obtoževali in kazali na pravopisne napake v smislu, "včeraj si ti kazal s prstom, kje nisem postavil vejice, danes pa ti vračam". To pa ne vodi nikamor.
Upam da s tem nisem kogarkoli užalil. To pisanje ni bilo namenjeneno nobenemu posamezniku ampak nam vsem, ki si želimo, da bi bile Pozitivke čimboljše in pisane v lepi besedi.
Hvala za razumevanje.
LP Igor
P.S. V rubriki pisma bralcev, sem prestavil Ljubin članek "Malo slovnice" čisto na vrh in vsak si lahko v komentarjih pogleda Ljubina opozorila na napake, ki jih delamo pri pisanju.
Perutninsko ovinkarjenje
Prispeval/a: vinky dne ponedeljek, 7. avgust 2006 @ 12:52 CEST
Posebej hvala, Tebi Tatjana, tvoj komentar k pesmi sem prebral večkrat in ob tem zardeval.
LP vsem.
Perutninsko ovinkarjenje
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 9. avgust 2006 @ 07:33 CEST
ni ti treba zardevati, če kdo lahko zardeva potem smo to tisti, ki včasih delamo iz Pozitivk kokošnjak in v svojem samoljubju tudi perutninsko ovinkarimo. Vsi pa tega ne priznajo. Nekateri so pa tako nezmotljivo popolni, da semi sebe vikajo, celo "onikajo" se in bi hoteli, da se cel svet pripogiba pred njimi.
Pesem je bila čudovita, ob pravem času napisana in objavljena. Humor razgradi še tako trdno resnico.
Lep pozdrav
Tatjana