
Ko naši zvezdi ugasnjeni sredi neskončnega vesolja,
ko hladna zemlja prekrila bo naš obraz,
ko že dolgo potlačen bo spomin na nas,
ponovno bodo le za vas v sožitju zacvetela polja.
In minilo bo milijone let,
preden izgine vsaka sled,
v vaših srcih živel bo spomin,
ki nas bo pustil živeti v objemu opustošenih sivin.
|