|     
Ko naši zvezdi ugasnjeni sredi neskončnega vesolja, 
ko hladna zemlja prekrila bo naš obraz, 
ko že dolgo potlačen bo spomin na nas, 
ponovno  bodo le za vas v sožitju zacvetela polja. 
 
In minilo bo milijone let,  
preden izgine vsaka  sled, 
v vaših srcih živel bo spomin, 
ki nas bo pustil živeti v objemu opustošenih sivin. 
  |