|    Razveseli se trenutka, 
ko zagledaš  prej neznane obraze, 
ki se ti prijazno nasmehnejo. 
Koliko svetlobne moči 
je v njihovih pogledih. 
 
Napoti misli v svoj mirni kotiček srca 
v opazovanju vsakdanjega življenja 
in premišljuj z željami in upanjem, 
da te nekdo prijazno pozdravi in ogovori. 
Če tega ta ne stori, stori ti,  
da zadovoljiš svojo notranjost 
in da razveseliš bližnjega.
  Ne stanjšaj svojega glasu do oslabelosti, 
okrepi ga z veseljem, ko se odzivaš. 
Nekakšen zven glasu naj spregovori  
iz tebe, kot bi nekaj muziciralo 
in vdihovalo barve zemlje in soli morja. 
 
Črte tega sveta so neka posebnost. 
Poglej horizont, stičišče neba in oceana, 
poglej vse tiste arabeske in okrasne vinjete 
med zelenjem, ki jih riše svetloba; 
poglej vrtni zid in klopco v cvetoči uti 
kako vabita, da se usedeš nanjo, 
da si odpočiješ svojo dušo in srce. 
 
S kakšno strastjo in zagnanostjo 
sega narava po življenju,  
kako snubi in vabi na njeno gostijo  
in kako ji drhti vse njeno telo.  
  |