Spet noč brez sna…
Ležim v postelji,
mokri od vročih solza.

Kdo poigral se je z mano,
mi vzel mir, radost in srečo?
Kdo v obilju me našel je spečo?

A zdaj se usulo je
cvetje dišeče,
ostalo je trnje, ostro boleče.

Zakaj srce?
Kaj sili tako močno te ljubiti,
mir, veselje, radost zgubiti?