Je mar zaradi zla
(ko vzide novi dan,
razžaloščen od sanj)
začaran v boga,
prejasen, krut in slep,
zarezan v srce,
da bo vzneseno lep
tam v poznem mraku dne
zagledan v nebo,
prisluškujoč vodam,
ki s časom v krog teko,
v nasprotju vsem željam
izpel svoj zadnji stih
zamaknjen, sam, pretih?
|