|  Še en dan tone v pozabo
in z njim na spremembe up,
puščam stalni želji vabo,
da je v novem dnevu ne premaga obup.
Kaj je moje življenje?
Odgovora se bojim.
Zaklepam se pred tabo v trpljenje,
sam v svoji bolečini bedim.
Vse kar vidiš na meni
je pokrov moje bolečine,
reši me vse je na tebi...
Neeeeeeeeeeeeeee!!!
Kaj je to kar kličejo ljubezen?
Še vedno ne vem kako se občuti.
Poln sem brazgotin in bolezen,
bolezen moje srce čuti.
Čakam na jutro novo,
v upanju da vse to izgine,
ker eno je gotovo,
zelim si da bolecina mine.
|
NE ZAMUDITE
Nic ne ostane...
Prispeval/a: Violeta dne četrtek, 4. maj 2006 @ 11:03 CEST
pozabil radost, je cel objokan.
Želim mu vrniti nasmeh na obraz
(in vem, da ne bom doživela poraz).
Bom ga odpeljala, ukradla, objela,
te težke verige z ramen krhkih vzela,
nežnost srca svojega njemu dala,
z lučjo v noči temno pot obsijala.
Hočem ga rešiti, razbremeniti,
srečo in upanje v očki vrniti.
Vse to se da, in ni beden obstoj,
ta fantek - edinstven,
to kot pesmico poj!
Nic ne ostane...
Prispeval/a: Violeta dne četrtek, 4. maj 2006 @ 11:13 CEST
Za moškega tole:
Odznotraj imaš moč, ki je drugi ne zmore,
znaš se smejati bolezni v obraz,
brazgotine ni nič, to je moški okras,
vztrajen si, naj te nič ne ustavi
na poti v nov dan, ki le zate obstaja!
Nic ne ostane...
Prispeval/a: Obituary dne nedelja, 7. maj 2006 @ 19:20 CEST
ful lepo napisano!
fantek ;)
Nic ne ostane...
Prispeval/a: Violeta dne sreda, 10. maj 2006 @ 12:11 CEST
Ko sem prebrala tvojo pesem "Lesk" sem se spomnila na človeka katerega zelo pogrešam. V njem sem zaslutila ista čustva kot v tej pesmi.
V njegovih očeh sem videla neznosno bolest na ustah pa čudovit nasmeh.
V poeziji vsak najde delček sebe ali nekoga, lahko vidi obraz tega človeka katerega si želi, in tudi jaz, ne vem zakaj najbolj v tvoji poeziji občutila njegovo navzočnost, čeprav lahko bi videla njega tudi v poeziji Lucignolo, vinky,< eta bele ...poezija-iluzija
Vem, da je bolan, vem katera je to bolezen. Naravnost mi tega ni povedal, verjetno iz strahu, da tega ne bom sprejela in s tem njega prizadela. Ampak, če človeka resnično ljubiš, z njim zraven boš sprejel vse kar "nosi na sebi" vse: najhujšo bolezen, solze in probleme in tudi: veselje, uspehe in želje.
Samo, če tvoj ljubljeni te ovira z: nezaupanjem, neizgovorjenimi besedami in nerazumevanjem vse postaja veliko težje.
Nezaupanje lahko uniči še tako močno ljubezen.
Neizgovorjene besede, če bi bile izgovorjene lahko bi spremenili svet.
Nerazumevanje ali "razumevanje po svoje" te odpelje v nasprotno smer od tvoje sreče.
Čas pa teče, teče, teče...
in ko izteče, res nič ne ostane...
Ni potrebno čakati, da nekomu na glavo "...pade oblak z neba z božjim prstom, da ukaže pravo pot...", mi smo tisti "oblaki".
Potrebno je verjeti v človeka, ker ta vera bo dala njemu moč biti tem v kaj mi verjamemo, da je. Jezus je rekel " boste dobili po svoji veri"- dokler v nekoga verjamemo tisti bo imel voljo in željo nekaj narediti za nas, ko pa vere ni vse se splahni.
Nikoli pa se ne splača obupavati:
F. Mercury
" I've paid my dues time after time.
I' ve done my sentence but committed no crime.
And bad mistakes I've made a few,
I had my share of sand kicked in my face
but I've come through.
And I need to go on and on and on.
We are the champions my friend.
And we'll keep on fighting till the end.
We are the champions
We are the champions of the world...
To pesem je napisal F. Mercury, ki je zbolel za AIDS-som in umrl, ampak vse do zadnjih moči ustvarjal in ŽIVEL. Njemu stali ob strani vse ljudje, ki so ga ljubili. Bili so zraven njega brez strahu in dvomov, ker so ga imeli radi.
Življenja igre ni nikoli konec -» Show must go on..«
P.S. za človeka, ki se skriva nekje med sončno poezijo povem le - Ljubim te.
Violetta
Nic ne ostane...
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 10. maj 2006 @ 12:23 CEST
lep dan in vse dobro,
Miran.