Medtem ko morje mirno
čaka med čermi večer,
strmijo sanje v daljavo širno,
se dvigajo v labodji spev.
Poglejte jih! Zvezde. Bele sveče.
V zanke teme se love.
Lebde na dihih človeške ječe,
po večnosti te lučce hrepene.
Migljajo granitvno noč.
Naenkrat se mehkoba zdrzne.
Svetloba utone, zvrtinči noč.
Svileni sen se v nič pogrezne.
…o0o…
|