Dva kamna v Logarski dolini
za vedno sta združena v bližini,
drug ob drugem tesno ležita,
v zavojček pod prstjo zavita.
Nihče ju ne bo prebudil,
nihče ju ne bo razdružil,
drhtita z rastjo praproti in trave,
z rapontiko rdečita v višave.
Sta v svetišču gora zakopana,
pot tja ni nikomur znana.
Slap Rinka šumi, kamenje odnaša,
le dvema prizanaša.
…o0o…
|