Osamljen popotnik na cilju brezpotja želi najti izvir ljubezni
ta kraj je spoznal, ko srečal je svojo senco.

Gospodar neba je razsvetlil njegovo dušo
ona pa je rasla v vsej njegovi svetlobi.

Nemirno je hitel skozi tok časa
kot reka skozi polno mesto spominov.

Obračajoč se proti svojimi obrazi
vsrkal vase vsak nehvaležen steklen pogled.

Njegovo srce, spremljevalec, je edino kar ima
razdal ga je, zato ostal praznih rok.