Napoved Banke Slovenije, da bo na slovenskih kovancih za dva centa upodobljen knežji kamen, je pri predsedniku združenja za prihodnost Avstrije (BZOe) na avstrijskem Koroškem in namestniku deželnega glavarja Martinu Strutzu izvala ostre prosteste. Kot je dejal, bodo izkoristili vse pravne možnosti, da "zaščitijo knežji kamen pred polaščanjem nacionalistično mislečih slovenskih krogov". Protestiral je tudi koroški Heimatdienst (KHD).

Načrtovana upodobitev knežjega kamna na slovenskih kovancih za dva centa je po Strutzevih besedah "dejanje provokacije." Predsednik koroškega BZOe je pri tem opozoril, da je Slovenija že leta 1991 na tedanjih bonih prikazala "koroške simbole", sedaj pa naj bi poskusila v drugo.

Knežji kamen naj bi bil "koroški simbol z močno kulturnopolitično in politično simboliko", je poudaril Strutz. Pri tem naj bi šlo za najstarejši avstrijski simbol oblasti, na njem je vtisnjen tudi koroški grb kot najstarejši izpričani simbol. "Ne bomo dovolili, da se skozi zadnja vrata in simboliko spači zgodovina Koroške, je dodal predsednik koroškega BZOe in namestnik deželnega glavarja Strutz.

KHD je izrazil bojazen, da bi takšno dejanje utegnilo ponovno oživiti tako imenovani koroški prastrah pred slovenskimi ozemeljskimi zahtevami. Obenem bi lahko bila ogrožena doslej uspešna prizadevanja za konsenz glede dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. KHD je zato pozval deželo Koroško in republiko Avstrijo, da od Slovenije "v interesu dobrega sosedstva zahtevata odpoved vsakršni veleslovenski simboliki".

Knežji kamen je osrednji simbol slovenske karantanske države, ki je imela od 7. stoletja naprej svoje središče na Gosposvetskem polju na današnjem avstrijskem Koroškem. Na tem kamnu so svobodni slovenski kmetje, tako imenovani kosezi, nekdaj predajali oblast knezom in bodočim vojvodam. Danes je knežji kamen razstavljen v preddverju koroškega Deželnega muzeja v Celovcu.
www.dnevnik.si