NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Za človeka naj bi bilo vse dobro, kar ni slabo   
    petek, 23. september 2005 @ 06:20 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Ali je to res? Veliko krat se vprašamo kaj je za človeka dobro in kaj ni dobro. Sile, ki nas motovirajo v dobra ali slaba dejanja so večkrat nazavedne. Zanimiva je ugotovitev, da se pravzaprav sami ne načrtujemo, temveč da nas načrtujejo drugi po nekih načelih kakšni moramo biti, kako moramo ravnati in kaj je dobro in kaj je slabo.

    Naše tradicionalne duhovne norme so vse temeljile na ideji, da je treba delati to, kar je za človeka dobro, kar je resnično, kar je lepo, kar koristi njegovemu razvoju in življenju. Če sprejmemo to, kot sistem norm, potem moramo storiti vse, kar lahko storimo dobrega in zavedati se moramo tega vrednostnega vodila. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da se še vedno držimo norm židovsko-krščanskega izročila. Kar je za Boga dobro, je tudi za človeka.


    V resnici se res držimo vrednot starega verskega izročila, a poleg tega se spopadamo tudi z zapovedmi tehničnega napredka in ustvarjamo nov sistem vrednot, ki ne temelji na razodetju. Če smo se naučili izdelovati uničevalno orožje, ga moramo tudi izdelovati in uporabljati. Dobro ali slabo pa tu ne pomeni tistega, kar si človek želi ali ne želi, temveč tistega kar je dobro ali slabo za dosego optimalnih rešitev človeške zrelosti.

    Če analiziramo našo vest, naš zrel odnos do življenja, potem ni težko ugotoviti, da so človeške norme napredka vedno istovetne z normami, ki so skupne vsem velikim humanističnim religijam, kakršne so taoizem, budizem, judaizem, krščanstvo in muslimanstvo.

    Ideje, ki se pojavljajo v filozofiji menagementa in sistemu globalizacije, niso vselej vrednote našega vrednostnega sistema, kljub temu pa so predmet strateškega načrtovanja in tako nezavedno potujemo po nekih stezah in stranpoteh, ki so zašle izven sistema vrednot, ne da bi se držale tradicionalnih moralnih zakonov.

    Tako je človek v razcepu, saj živi z eno vrsto vrednot, ki jih spoštuje, z drugo vrsto pa trpi zaradi močnih občutij krivde, ki slabijo njegovo duhovno moč. N. pr. kako naj pacifist in humanist prime za orožje in strelja v drugega človeka, če je njegova vrednota spoštovanje slehernega človeškega življenja.

    Tako pridemo do odgovora, da za človeka ni vselej dobro, tisto kar je dobro za dosego nekega cilja. Industrija suponira, da je za človeka najboljša proizvodnja s številnimi proizvodi, ki naj bi jih človek proizvedel in kupil. To se pa ne vpraša ali bo človek tako deloval v zameno za svojo dušo, čeprav vsi vemo, da duša nima menjalne vrednosti. Interesi produkcije torej niso vselej interesi človeka.

    Koliko je še v življenju tistih področij, kjer se je mogoče ravnati po desetih božjih zapovedih in tem zlatem pravilu. Človeka torej spreminjajo v situacijo in več ne vemo kaj so naši resnični interesi in interesi dobička. Tudi v politiki smo žrtev take situacije. Tehnična in znanstvena izvedljivost idej je vir vseh naših informacij in niti sami sebe se ne zavedamo kdaj so pri našem delovanju odpadle religiozne in etične norme.

    Ali smo s tem naš tradicionalni sistem etičnih norm odpisali? Ali ustvarjamo nov sistem vrednot, ki ne temelji na razodetju, temveč na našem poznavanju človeške narave, ki nam kaj hitro zamegli, kaj je za človeka dobro in kaj ne. Sistem vrednot, ki temelji le na našem poznavanju človeške narave in nam postane edino vodilo pomeni nevarno igračkanje, kajti človek je sistem, je značaj z vsem dobrim in slabim.

    N. pr. opazujte človeka, ki se vam zlobno reži, ko vam pade torbica iz rok. Ta ne bo priskočil na pomoč, da bi vam jo pobral ali vam pomagal, če se ne morete hitro skloniti, bodisi zaradi let ali drugih okoliščin. Takšna okoliščina je temu človeku dovoljevala, da se močneje izrazi. Drug primer je, če ste vi bolni in poveste nekomu to okoliščino, ta pa se na vse »mile viže« hvali kako je zdrav, kako se njega ničesar ne prime in tudi v tem primeru opazimo, kako se je njegova privoščljivost, da niste tako zdravi kot on, pokazala kot močna sila njegovega značaja. Takšen človek se tega niti ne zaveda prav, vendar zaradi takšnih drobnih dogodkov boste morda zaslutili, da bi takšen človek lahko bil v določenih okoliščinah, ki bi mu to dovoljevale lahko prav sadističen mučitelj.

    Nikar ne presojamo ljudi kaj trenutno počnejo, temveč po simbolnih potezah, po katerih domnevamo kako bi poteze takega človeka v določenih okoliščinah lahko prišle na dan. Če razumemo sistem človek, potem se na sistem etičnih norm, ki jih sistem človek na temelju poznavanja narave na novo postavlja, ne da bi upošteval tradicionalni sistem etičnih norm izhajajoč iz starega verskega židovsko-krščanskega izročila, potem zagotovo lahko rečemo, da je le-ta nezanesljiv prav zaradi dvojnosti človekove narave, ki jo vodijo k nekoristnim disfunkcijam, da vsiljuje »kulturo defektov« kot veljavni model objektivno veljavnih vrednot.

    V svetu naraščajo nasilnost, na eni strani hiperprodukcija, na drugi strani pa vse strahotnejše pomanjkanje, naraščajoča poraba ne more potešiti vseh človekovih želja, vsega njegovega hlastanja, ko se noče omejiti na to, da bo deležen le za preživetje potrebne materialne zadovoljitve, vse bolj se pogrezamo v boleče dolgočasje, spreletava nas strah, notranja izvotlitev.

    Kaj je torej še tisto, kar vzbuja upanje? Spoznanje, da so interesi Boga in človeka istovetni z interesi cesarja, ki hoče vladati svetu, zagotovo ne.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Za boljši svet in dobrodelnost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20050918120552191

    No trackback comments for this entry.
    Za človeka naj bi bilo vse dobro, kar ni slabo | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Za človeka naj bi bilo vse dobro, kar ni slabo

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 23. september 2005 @ 11:53 CEST
    Pozdravljena Tatjana,
    to stanje, ki ga tako dobro opisuješ v tem članku je za premnoge ljudi zelo begajoč problem. Človek se ob tem vpraša, ali obstoja za nas morda kaka druga pot ? Seveda. Mi ljudje smo lahko le dobri ali zli, prvinsko dobri ali prvinsko zli.
    Samo z dobrimi dejanji se ne moremo odvezati od zla. Enako velja za obratno. Ali obstoja, kaj višjega kot dobro?

    Vsekakor. Višje dobro ne nastane iz zakona dvojnosti tega sveta.To popolnost, to pot popolnosti, nam prinese Kristusova hierarhija. Ko to pot zavestno sledimo, ko poprimemo te moči, se dvignemo nad dobro in zlo, s zem zlomimo in tako spremenimo stare posledice prepovedanega sadu, ki so nam prinesle toliko težav. V popolnosti, ki je v Kristusu, se vrnemo k staremu stanju brezgrešnega sveta in to področje ponovno postane vrata k novemu, višjemu življenju v očetu.
    lep pozdrav,
    Miran





    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,46 seconds