Ti si morilec,
ko ubijaš moje sanje.
Ti si vlomilec,
ki vlamljaš v moje sladko spanje.

Ti si morilec,
ker ubijaš mene samo..
in sam sebi si krotilec,
ki krotiš mojo divjo nravo.

Ti uničuješ moj duševni mir,
in vse kar daš mi..je le prezir..
Ti ubijaš moje bit..
ker si ga že sit.

Ti piješ kri prav počasi.
veš da tako bolj boli.
A ne veš, da se tako trpi.


A zakaj si takšen?
lahko bi bil drugačen!
Zakaj deluješ na tak način?
lahko mi ne bi podstavljal min.

Zakaj Ti prav za nič ni mar?
Si res zaslužim tak Dar?
Kam greš, ko izgineš..
Kje boš, ko mineš?

Ne odhajaj..
z mojo dušo, ostani tu.
A je ne ubijaj.
Ker samo Ona ve,
da z njo ubiješ še sebe.