O ti, ki si bolan od potrebe po delu,
kateremu je delo najvišja vrednota,
kaj misliš kaj je delal mladi Buda,
potem ko je zapustil družino in kraljevino?
Naj ti povem; Iskal je smisel svojega obstoja,
iskal je nesmrtni del samega sebe in ga našel.
O ti, ki si bolan od potrebe po delu,
kateremu je delo najvišja vrednota,
kaj misliš kaj je delal mladi Jezus,
potem ko je zapustil svojo družino in domovino
in se odpravil v daljne dežele, menda ja ni šel tja da bi delal?
Šel je da bi se učil in da bi učil druge to kar zna,
da bi se še bolj zavedel nesmrtnega dela samega sebe.
O ti, ki si bolan od potrebe po delu,
kateremu je delo najvišja vrednota
kaj misliš kaj je delal Diogen, ki je živel v sodu,
kateremu se je prišel zaradi njegove modrosti
poklonit celo sam imperator Aleksander Veliki?
Naj ti povem; iskal je smisel svojega obstoja
iskal je nesmrtni del samega sebe in ga našel.
O ti, ki si bolan od potrebe po delu,
kateremu je delo največja vrednota
kaj misliš kaj je delal Sokrat ko se je potikal,
po atenskih ulicah s svojimi učenci?
Naj ti povem; Iskal je smisel svojega obstoja,
iskal je nesmrtni del samega sebe in ga našel.
O ti, ki si bolan od potrebe po delu,
kateremu je delo najvišja vrednota,
naj ti povem kaj je Krišna pred štiri tisoč leti
povedal svojemu učencu Ardžuni o delu:
»Kdor vidi, da v nedelu je res delo
in da delo je v nedelu,
moder je zares
in delo vse opravil je.«
In ko se boš po mojstrovi milosti,
tega nesmrtnega dela sebe res zavedel,
boš mogoče to notranje delo razumel,
prej gotovo ne. :)
stojči Stojan Svet
|
O tvojem delu
Prispeval/a: stojči dne torek, 30. avgust 2005 @ 09:57 CEST
Obstaja še delo znotraj tebe,
ki ga mogoče še ne poznaš,
ampak od srca ti želim, da ga enkrat še boš. :)
---
stojči
O tvojem delu
Prispeval/a: titanic dne torek, 30. avgust 2005 @ 11:04 CEST
Pesem se rodi, ko človek premišljuje, v trenutku, ko se pojavi občutek, ki je tako močan, da ga je potrebno zapisati. Poznam ta občutek in ga spoštujem in upoštevam. Glede vsebine pa moja razmišljanja:
So se rodili mali Buda, Jezu, Diogen, Sokrat in tudi pametni Krišna. Vse spoštujem in sprejemam, razlagam pa si njihovo razmišljanje in nedelo kot njihovo karmo, kot njihovo poslanstvo, da pokažejo človeštvu, da najdemo vse odgovore v sebi. Vedno več ljudi je na Zemlji, ko jih neizpolnjeno hrepenenje sili v razmišljanje o smislu življenja in o smislu obstajanja. Napisane so mnoge knjige, ki so jih psihoterapevti pisali (Frankel, Lukas) ter razgaljali znanost, do katere so prišli. Napisane so tudi pesmi (Smisel življenja je ležanje na plaži...), tako da res vidimo, da je to vprašanje, s katerim se srečuje vsaka generacija.
Blagor Budi, Jezusu, Sokratu, ali pa tudi ne.
"Delo krepi človeka", hm. Včasih sem jezna, včasih sem lena - a to sem jaz. Rada delam, kar mi je všeč, z leti sprejemam delo in poskušam opraviti tudi tisto, kar mi ni všeč. Sprijaznila sem se s to filozofijo življenja, da ne morem delati le tisto, kar ja "jaz želela" ampak tudi kar je potrebno in nujno, čeprav me ne veseli.
Smisel življenja in obstoja na Zemlji si lahko najdem sama v srcu, v tišini in miru, ko se poglobim v molitev in meditacijo.
Tam mi Bog sporoča, da je smisel življenja, da DELAM, MOLIM in LJUBIM. Kako pa se vseh treh nalog lotim v svojem vsakdanu, pa je povsem nekaj drugega. Včasih se nivo ljubezni v mojem srcu tudi nekoliko spusti, ljubezni je manj kot običajno, kljub temu, da še vedno je, začutim odpor do vsakodnevnih "obveznosti". Takrat mi pride na misel molitev, ki mi pomaga, da se nivo ljubezni v mojem srcu ponovno dvigne in uspostavi v primerni količini. Dobim moč za vsakdanje obveznosti, da jih z veseljem opravim.
Te tri besede so v mojem življenju močno povezane. To pa sem spoznala šele pred kratkim, da so soodvisne druga od druge. Ko manjka ena, ni ravnotežja in si jo moram ob pomoči ostalih dveh ponovno pridobiti.
Ko mi primanjkuje želje do dela: v meditaciji molim in z ljubeznijo prosim, da dobim moč za ravnotežje,
ko mi primanjkuje volje do molitve: poskušam z zavedanjem in ljubeznijo, hvaležnostjo in upanjem priti do "časa" ko se bom posvetila sebi in Bogu v meni.
ko mi nivo ljubezni v srcu zaniha: se spomnim ljubljenega v sebi, vsemogočnost, ki jo ljubezen zmore ter se z molitvijo poglobim v sebe in hvaležno gledam na opravljeno delo, ki je za menoj.
Upam, da se nisem preveč oddaljila od članka, vendar je to moj pogled na mistike, ki so nekoč živeli in realnost, ki jo sama živim danes.
Zavedam se, da nisem ena od njih, ki iščejo smisel obstoja zunaj, sama sem ga že našla, zato moram živeti po treh načelih. Delaj, moli in ljubi.
lp Melita
O tvojem delu
Prispeval/a: stojči dne torek, 30. avgust 2005 @ 12:01 CEST
Draga prijateljica Melita,
Hvala za odličen komentar.
Ko so živeli mojstri modrosti,
je bilo veliko delavnih ljudi,
ki so na njih gledali s prezirom,
češ da so postopači, brezdelneži,
skratka nebodigatreba,
ki se jih je treba čimprej rešiti za vsako ceno
in nekaterih kot je iz zgodovine znano so tudi se.
Ampak največje sledi za sabo
so pustili mojstri modrosti,
tisti, ki so ljudem kazali notranjo pot,
ki so kazali ljudem, da imajo tudi oni to možnost
videti znotraj sebe to božansko svetlobo.
Diogen je s prižgano svetilko hodil
ob belem dnevu po atenskih ulicah,
da bi tako pritegnil pozornost tistih,
ki iščejo znotraj sebe svojo luč.
Danes to ni več potrebno,
ljudje lahko vse informacije o tem
dobijo že na internetu.
Tudi sam govorim in pišem o tej možnosti,
to je moje poslanstvo in v tem sem uspel
in za to dobivam svoje srčno plačilo.
Všeč mi je tvoj moto: delaj, moli , ljubi,
še bolj pa mi je všeč razumevanje,
ki ga potrebuje vsak človek:
zakaj dela, zakaj moli in zakaj ljubi.
Delo v katerem se prepleta
tvoja ljubezen in molitev
je Njemu tvoja daritev.
Tako delo tebe
in vsakega človeka
lahko še najbolj osreči. :)
lp
---
stojči
O tvojem delu
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 30. avgust 2005 @ 12:03 CEST
kaj se ti zdi tale pregovor, ki sem ga našla na internetu:
Moja himna...... O lenoba lenoba, Zvesta mi bo do groba :))))
Zmisli si Titanic, da ljudje ne bi delali. Ali ne bi razpadel svet?
V ljudski modrosti Stanka Preka sem našla nekaj zanimivih
pregovorov o delu:
Brez dela ni jela.
Bolje je delo pred seboj storjeno, kakor za seboj puščeno.
Brezdelje bolj uničuje človeka kot delo (Steinbeck).
Brezdelje utruja.
Brezdeljno življrenje ne more biti čisto (Čehov).
Brez muje ni moke.
Brez potu ni medu.
Brez setve ni žetve.
Brez znoja in truda usoda je huda.
Bridko je trpljenje, sladek sad njegov.
Ne moreš delati, kar želiš, želi, kar moraš delati.
Človek je rojen za delo, kot ptič za letanje.
Človek je rojen za to, da dela, da trpi in se bori; kdor ne dela tako, mora propasti (Tesla)
Človeško delo je odsev njegove osebnosti.
Dan se po jutru pozna.
Delaj! Če le moreš, delaj dobro, če ne - pa vsaj delaj. (Horac)
Dela kažejo človeka.
Delo človeka utrdi za bolečino (Cicero).
Delo in mir sta sreče izvir. (Prek)
Delo je vir zadovoljstva. (Voltaire)
Delo krepi človeka.
Delo nam preganja tri velika zla: dolgčas, pregrehe in potrebo. (Voltaire)
Delo tudi skrajšuje čas in podaljšuje življenje.
Delu čast in oblast.
Dobro nakovalo se ne boji kladiva.
Do česar se lahko pride, se malo ceni.
Hleb za trebuhom hodi.
Iščejo delo, pa prosijo boga, da ga ne bi našli.
Pregovor je še več, vendar menim, da bodo koristili, zato sem jim objavila, da spomnim bralce nanje. Navezujejo se na tvoj komentar Melita, ki si očitno zelo delovna, saj opravljaš odgovorno službo in skrbiš za svojo hčerko.
Lep pozdrav tebi in vse dobro
Tatjana
O tvojem delu
Prispeval/a: stojči dne torek, 30. avgust 2005 @ 12:21 CEST
Če morda niste opazili,
moj članek govori o notranjem delu in notranji svetlobi
in sam seveda absolutni nimam nič proti
pregovorom o delu, ki pa ne sodijo k temu članku.
Tudi jaz vam želim vse dobro,
bi bil pa vesel, če se v bodoče
ne boste več odzivali na moje članke.
Hvala
lep pozdrav
---
stojči
O tvojem delu
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 30. avgust 2005 @ 12:39 CEST