NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Notranja pesem   
    ponedeljek, 15. avgust 2005 @ 05:55 CEST
    Uporabnik: Nora Ša

    Tudi bolečina rodi,
    ljubezen moja.
    Ležala sva drug ob drugem.
    Bolelo je, ker nisva bila v objemu.
    Bil si zraven mene
    na dotiku diha in roke,
    tako daleč.
    Majhna majčkena premestitev
    iz najinega zlitja,
    drobna drobčkana beseda, gesta zavrnitve,
    zakaj tako velik prepad med nama?
    Vse se ojačuje v najini ljubezni.
    Tudi drobiž najine revščine.
    Da se ga nekoč znebiva.

    Ležala sva drug ob drugem.
    Ti si odšel v svoj svet,
    jaz sem iskala svojega.
    Moje središče v tebi,
    kako naj ga najdem zopet v sebi?
    Zaprte oči so večale daljavo.


    Bobni so bili, ki so me poklicali.
    Poletela sem za njihovim klicem.
    In videla.
    Moje pleme.
    Divji, posrkani v obred, rdeči, poslikani.
    BUM, BUM, BUM, BUM, BUM, BUM, BUM, BUM
    ...
    so bobnali.
    Enakomerno, silovito, zlito.
    En obraz na vseh,
    ena ubrana pesem.
    En nabit zunanji krog,
    en ples v smeri smrti.

    BUM, BUM, BUM, BUM, BUM, BUM, BUM, BUM
    ...

    Bil je klic.
    Za moja ušesa.
    En udarec je razcepil dva in več odmevov.

    VIJUUUU, VIJUUUU, VIJUUUU, VIJUUU, VIJUUUU
    Ta je tisti, s katerim odletim.
    Slišim ga v duši,
    zato jo vzame s seboj.
    S seboj do poglavarja,
    na sredi kroga bobnov besede izgovarja.
    Ne razumem,
    ampak vem,
    poznam,
    kaj govori.
    Z njim začnem zakletev peti,
    neznano znano
    iz davnine razprostrte.
    Sredi kroga
    majhen ogenj
    v smer življenja on izbral je ples.
    Okrog, okrog okoli ognja,
    ritem v besede ujet.
    Z njim začnem zakletev peti,
    skrivnostni jezik govorim.
    V pravečnost dalo se me je odeti,
    pripadam njim,
    ki jih že davno ni.
    BÚMBÚM BUM BÚMBÚM BUM BÚMBÚM
    BUM BUM BÚMBÚMBÚM
    BUM BUM BÚMBÚM.


    Razodetje me je opustošilo.
    Poznam te besede.
    Moja osebna koda.
    Notranja pesem.


    Ob tem spoznanju je moje pleme izginilo.
    Mene je vzel dim ognja.
    Bobnanje, zlito s poglavarjevo pesmijo,
    je potihnilo.

    Pšššššššššššššššššššššššt!

    BÚMBÚM BUM BÚMBÚM BUM BÚMBÚM
    BUM BUM BÚMBÚMBÚM
    BUM BUM BÚMBÚM
    ponavljam
    ponavljam
    ponavljam
    v središču svoje tišine.

    Nisem še slišala slajše, bolj prefinjene in umetelne pesmi.
    Ritma, pomena, glasu.
    Divja lepota
    le zame.

    Samo jaz poznam besede tega ritma.
    In on.
    Ko sem se vrnila z leta, me je potegnil k sebi,
    obraz do obraza.
    »Povej«
    mi je kratko rekel.

    BÚMBÚM BUM BÚMBÚM BUM BÚMBÚM
    BUM BUM BÚMBÚMBÚM
    BUM BUM BÚMBÚM
    mu odgovorim.

    Vedel je.
    Da mi lahko pripada.
    Le ta pesem.

    Še danes uganka za moje življenje.
    Smer poti, sestavljanka, identiteta, esenca moje duše?
    V breme ali odrešitev?
    Imamo vsi svojo osebno kodo, notranjo pesem?
    Ali nas determinira ali osvobaja?

    Odgovori me manj in manj zanimajo.
    Pot me bo izpela sama.
    SEM ta pesem.

    Tudi bolečina je rodila obilje,
    ljubezen moja.
    Drobiž je postal bogastvo.
    Pogrešam moje brate, že zdavnaj izumrle,
    morda nikoli v izkušnji Odtukaj.
    Tja bom odšla z dušo.
    Midva skupaj?
    Mmmmmmmmmmmm
    To bo praznik.
    Ne smrti - življenja.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Nora Ša
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20050811145503867

    No trackback comments for this entry.
    Notranja pesem | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Notranja pesem

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 15. avgust 2005 @ 08:41 CEST
    Pozdravljena Nora Ša,

    kako lepa, subtilna pesem. Koliko odgovorov na človekova vprašanja. Bumbum... maksima, ki je po volji srca postala nravni zakon življenja.

    Lep pozdrav
    Tatjana


    Notranja pesem

    Prispeval/a: Nora Ša dne ponedeljek, 15. avgust 2005 @ 20:07 CEST
    Pozdravljena Tatjana,
    Bum-bum.. najlepši zvok, najslajši ritem...Vprašanja pa so vedno samo zato, da ali ker iščemo. Enkrat samo še živimo :o)
    Lep dan in veliko šepetanja pesniških muz,
    Nora Ša



    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,61 seconds