|  Življenje ti praviš le eno imaš,
ki v smrti utopi se, da to le poznaš.
Kaj storil si napak, si storil sploh kaj,
če On je zakaj tebi žalostni kraj?
Razum ni, ki tebi razkril bi lahko,
skrivnosti življenja zavito v Nebo.
Popolnosti Njega, dojeti tako,
da v krhki besedi ujeto bo to.
Pojdiva zdaj brat tja preko meja,
na travnik kjer pesem ljubezni igra.
Pesem, ki tvoje srce jo pozna,
srce, ki odgovor za tebe ima.
Življenje je večno, ki v Bogu živi,
le sanje so to kar minljivo se zdi.
Izroči se Njemu, ki bdi nad teboj,
le strah ti veli, da smrti se boj.
Miha
|
NE ZAMUDITE
Večnost življenja
Prispeval/a: titanic dne sreda, 10. avgust 2005 @ 10:38 CEST
dobra pesem, če se pa poglobim v vsebino, pa je več kot poezija. Je zgodba resničnosti in sanj.
Razmišljanje o resničnosti in o sanjah je zelo subjektivna stvar in bi se dalo veliko o tem govoriti. Vsak ima svojo resnico s tem pa tudi doživlja resničnost drugače, kot drug. Žiljenje, kot si napisal, je v mojih očeh res večnost. Vsak trenutek je lahko večnost, če ga tako doživim. Sanje pa so tudi resničnost, če jih obudim in živim. Prav sanje so minljive in spreminjajoče, vendar jih ustvarjamo sami.
Ko človek zaupa, da je z Božjo pomočjo sam kreator svojega življenja, se mu ni treba nič več bati. Ve, da bo imel, kar bo naredil, ve, da se bo odvijalo njegovo življenje tako, kot bo sanjal. Ni več strahu, je le zaupanje in ljubezen, ni več smrti, ko izginemo v nič. Ostane le vsakodnevna smrt, ko zaspimo, se potopimo v "sanje" in se v jutru ponovno rodimo. Ostane tudi smrt bolečine in skrbi, ko dosežemo duhovno prebujenje in živimo to življenje tu in sedaj. Ni več večjih prehodov skozi smrt, kot je le nočno spanje in jutro prebujanje v nov dan.
lp Titanic
Večnost življenja
Prispeval/a: Miha K. dne četrtek, 11. avgust 2005 @ 10:51 CEST
Hvala za tvoj komentar. Življenje je vredno poezije, ki izraža več kot le vznesena čustva. Potovanje v globino pa je tisto kar očara iskalca.
Te pozdravljam, Miha
Večnost življenja
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 11. avgust 2005 @ 14:42 CEST
odlično, tvoje sporočilo. če sem ga prav razumel v tej hermetični poeziji pa naj bi bilo; Ne pusti se človek, da te odnese moč vala smrti, ampak uporabi protival in doseži pristanišče odrešitve.
Išči tistega, ki te bo prijel za roko in te pospremil do vrat Duha, kjer žari Luč, v kateri ni teme, kjer ni nihče v zablodi, ampak so vsi trezno-predani in s srcem zrejo Njega, ki "bdi nad nami", ki želi biti prepoznan. Vprašanje našega izvora našega obstoja po vzroku vse biti, po Bogu. To je temeljno prastaro vprašanje. Vprašanje o Bogu nas vedno močno vznemirja v našem srcu. Vera v Boga pa vedno spada k človeku, kakor koli že jo izrazimo. Da, vera v Boga je do dna naše duše človeška in naše človeško življenje lahko določa in osmišlja. Če v nas postane vera taka,"da lahko gore premika" , nam da moč, ki nas dvigne nad same sebe in pripelje do našega pravega porekla.
lep pozdrav in napiši še kaj,
Miran.
Večnost življenja
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 11. avgust 2005 @ 20:56 CEST
dobrodošel na Pozitivkah s svojim svežim, inovativnim jezikom, bogato razgibanostjo misli in svojo etično ugalašenostjo, ki vzbudi v bralcu občutek globokega občutenja. "Večnost življenja" je zares lepa pesem. Hvala, da si nam jo poklonil.
LP Tatjana
Večnost življenja
Prispeval/a: Miha K. dne petek, 12. avgust 2005 @ 11:29 CEST
Srečen sem, če tudi jaz lahko kaj prispevam v dobro velike družine.
Miha