V soju luči, se meglica spusti.
Vidim jo, čutim kako mi srce drhti –

Neka zunanja sila,
se vtihotapila je v mene in me ranila.
Morda pa se mi le zdi,
saj kaj takega ne bi pustila.

Nekaj novega se me je dotaknilo,
novo čustvo me je pridobilo.
Vsa sem z zaupanjem se mu predala,
ga objela in mirno zaspala.

To čustvo ni novo, le stalno ni v meni,
to ni boleče, je varno in hrepeneče.
To čustvo je mir in ljubezen, ki traja,
se čuti, okuša, vonja in vstraja.

To čustvo zaupa in je potrpežljivo,
brez strahu in dvoma, kaj se bo zgodilo.
Bog je pripravil mi vse kar si želim,
On bo odločil le, kdaj to dobim.