Danes ne bom prižgal luči.
Naj bo večer mehak
tam zunaj, v sobi
in v meni.
Naj le droben plamen sveče
gori in riše sence.
To je dovolj
za mir v duši
in za drobec sreče.
To je dovolj.
Le plamen, mehak,
trepetajoč
še dolgo, dolgo v noč.
Zapiram se vase.
Pogrezam.
Odhajam vse bolj in bolj...
Branko Zupanc
|
Do najtišjega
Prispeval/a: Pozitivke dne nedelja, 24. julij 2005 @ 13:03 CEST
****************************
Naj se samo malo predstavim, saj takšen je tudi bonton:
Sem Branko Zupanc iz Celja, po poklicu sem pravnik. Pišem poezijo. Izdal sem
štiri pesniške zbirke v samozaložbi:
MODRE SENCE 1987
TIŠINA SAMOTE 1989
SIPINE ŽIVLJENJA 2002
PADAJOČI VETER 2004
Sem član Celjskega literarnega društva in Društva pesnikov slovenske glasbe,
saj pišem tudi besedila za narodnozabavne ansamble (preko 100 uglasbenih).
Lansko leto sem prejel nagrado strokovne komisije za besedilo na festivalu
POLKA IN VALČEK 2004- RTV Slovenija), moj valček domača gruda (ans.Spev) je
bil lani proglašen za vižo leta na Bledu, letos sem prejel nagrado za
besedilo na festivalu v Lenartu in 2. nagrado za besedilo na festivalu v
Vurberku. Morda so vam poznani valčki Jesen ihti (nominiral za vižo stoletja
2000 in vižo leta, Mamina ruta (nominiral za vižo leta)... (ans.Braneta
Klavžarja).
Kaj več lahko o meni preberete na moji spletni strani Matkurja www.polka go
(pod rubriko Tekstopisci in bom vesel, če boste obiskalo mojo stran in
knjigo gostov.
Pozitivke spremljam že najmanj dve leti in sem vsakodnevni gost na tej
spletni strani. Izredno zanimive teme, izredno široko področje, vsakdo lahko
najde tisto, kar ga zanima, zato vsa pohvala uredništvu!
Želim vam lep večer in sončno nedeljo.
Branko Zupanc