Ob koncu pomladi,
v začetku poletja,
na trati ob vrtu,
preprogi iz cvetja.
Poljub si mi dala,
kot Ti si ga znala,
bila si kot roža,
mikavna in zala…
Na pravljični trati
bilo je zakleto,
vrata za vrati,
ključavnic nešteto..
Ko vse sva odprla,
so barve zbledele,
nazaj se ozrla,
so rož´ce venele ….
So mnoga poletja
od takrat minila,
bila sva premlada,
ko sva se ljubila…
|