Igor Kononenko

Jezus Kristus, Nazarečan(?6 pr.n. št- ?29 n.št.)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Rojen v Betlehemu (Palestina) materi Mariji, poročeni s tesarjem Jožefom. Družina je živela v Nazaretu (v današnjem Izraelu). Ker so preroki napovedali rojstvo judovskega kralja, je takratni kralj Herod ukazal pobiti vse otroke mlajše od dveh let. Jožef in Marija sta z malim Jezusom prebegnila v Egipt, kjer so varno živeli do Herodove smrti. Zatem so se vrnili v Nazaret. Ko je bil Jezus star 12 let, je s starši odšel v Jeruzalem, kjer je v templju osupnil duhovnike s svojo modrostjo. Ko se je približal tridesetim letom, je srečal preroka Janeza Krstnika, ki je v Jezusu prepoznal mesijo (beseda Christ (Kristus) je bila takrat religijski naziv, ki je pomenil mesijo, vendar se je hitro začela uporabljati za poimenovanje Jezusa). Da bi se pripravil na duhovno služenje, je Jezus odšel za 40 dni v puščavo, kjer se je postil, meditiral in molil. Ko se je vrnil, je okoli sebe zbral skupino učencev, med katerimi je izbral 12 apostolov, ki naj bi širili njegovo sporočilo. V tem času je ozdravljal hudo bolne in postal znan po mnogih drugih čudežih. S svojimi učenci je potoval od mesta do mesta in vračal upanje revnim in preganjanim. Obsojal je hinavščino v judovki skupnosti, saj so mnogi duhovniki slepo sledili verskim zapovedim, pozabili pa so na duha. Postal je osovražen pri verskih voditeljih. V Jeruzalemu je v templju prevrnil mize z denarjem in izgnal menjalce denarja, kar je razjezilo duhovnike. Rimski vojaki so ga ujeli in judovski zbor duhovnikov in starejših meščanov je priporočil rimskemu voditelju Pontiju Pilatu, naj ga usmrti. Na zahtevo naščuvane množice ga je Pilat obsodil na usmrtitev s križanjem. Na planoti Golgota v Jeruzalemu so ga križali.

Povzeto po Khalilu Gibranu:
Ozdravil je tiste, ki so trpeli Grkom in Egipčanom neznane bolezni. Pravijo, da je celo mrtve priklical nazaj v življenje. Naj je to res ali ne, kaže na Njegovo moč; kajti samo tistemu, ki vrši velika dela, pripisujejo celo tisto največje. Pravijo tudi, da je Jezus obiskal Indijo in deželo med rekama in da so Mu tam duhovniki razodeli vednost o vseh skrivnih kotičkih našega telesa. Vendar je mogel to vednost prejeti naravnost od bogov in ne po duhovnikih. Kajti tisto, kar na veke ostaja vsem ljudem neznano, se lahko razkrije enemu človeku v enem samem trenutku.
Včasih se mi zdi, da je slišal ječanje vseh bitij, ki rastejo pod soncem in da jih je potem dvignil in jim pomagal ne le s svojo vednostjo, temveč tudi z odkrivanjem njihovih lastnih moči, k vstajenju in ozdravljenju. Jezus je govoril o prevelikem Bogu, da bi ta ne bil podoben duši vsakega človeka, premodrem, da bi kaznoval, prepolnem ljubezni, da bi se spominjal grehov bitij, ki jih je ustvaril.

Mi, ki smo poznali Jezusa in poslušali Njegove govore, pravimo, da je učil človeka, kako naj pretrga verige svojega ujetništva in se osvobodi svojih včerajšnjih dni. Pavel pa kuje verige za človeka jutrišnjega dne. S svojim lastnim kladivom udarja po nakovalu v imenu nekoga, ki ga ne pozna. Nazarečan je želel, da živimo svoj čas v trpljenju in zanosu. Pavel iz Tarza pa hoče, da se držimo postave, ki je zapisana v starodavnih knjigah. Vi verjamete v tisto, kar slišite, da je rečeno. Verjemite v neizrečeno, kajti človekov molk je bližje resnici, kakor njegove besede. Ko ljubezen postane neizmerna, ostane brez besed.
Samo kdor želi vse, bo daroval vse.
Da, Jezus je bil človek in ne bog, in v tem leži razlog našega čudenja in presenečenja. Toda vi se ne čudite ničemur, razen bogovom, in noben človek vas ne bo presenetil. Zato ne morete razumeti Nazarečana. Niti Rimljani niti Judje niso razumeli Jezusa iz Nazareta, pa tudi Njegovi učenci, ki zdaj oznanjajo Njegovo ime. Rimljani so Ga umorili in to je bila napaka. Galilejci so ga hoteli napraviti za boga, in to je bila zmota. Jezus je bil od človekovega srca. Celo Jezusovi prijatelji in učenci, ki so poznali njegovo veselje in slišali Njegov smeh, delajo podobo iz Njegovega trpljenja, in to podobo častijo. V takem čaščenju pa se ne dvigajo k svojemu božanstvu, ampak ga le spuščajo k sebi. Ta filozof, ki je bil podoben Sokratu, bo vladal nad svojim narodom in morda tudi nad drugimi narodi.
Gradijo svetišča, da bi v njih nastanili tvoje ime in na vsaki visočini so dvignili tvoj križ, znak in znamenje, ki naj vodi njihove nestanovitne noge, vendar ne v tvojo radost. Tvoja radost je grič onkraj njihovega videnja in jih ne tolaži. Spoštovali bodo neznanega človeka. Kakšna tolažba pa je v človeku, ki jim je podoben, v človeku, čigar dobrotljivost je podobna njihovi dobrotljivosti, v bogu, čigar ljubezen je podobna njihovi ljubezni, in čigar usmiljenje je v njihovem lastnem usmiljenju? Oni ne spoštujejo človeka, živega človeka, prvega človeka, ki je odprl svoje oči in se zastrmel v sonce, ne da bi utripal z vekami. Ne, ne poznajo Ga in ne želijo biti kakor On. Oni želijo biti nespoznani, ko hodijo v sprevodu neznanih. Želijo trpeti žalost, svojo žalost, in ne najdejo tolažbe v tvoji radosti.
Svet sedi in posluša tvoj glas s tiho radostjo, toda ne vstane s svojega sedeža, da bi se vzpel na venec tvojih gričev. Človek želi sanjati tvoj sen, toda noče se prebuditi v tvojo zarjo, ki je njegov večji sen. Želi videti s tvojim videnjem, toda noče vleči svojih težkih nog do tvojega prestola. In vendar so mnogi sedli na prestol v tvojem imenu in podelili škofovsko čast s tvojim pooblastilom, in tvoj zlati obisk spremenili v krone za svoje glave in žezla za svojo roko.

CITATI:

»Naj se nevednost množi, dokler se ne utrudi od lastnega potomstva.«

»Ne upirajte se zlu, kajti zlo se hrani in krepi z uporom. Samo slabiči se maščujejo. Krepostni v duši odpustijo in čast gre trpečim, da odpuščajo krivico.«

»Samo rodovitno drevo stresajo in obmetavajo s kamenjem zaradi hrane.«

»Ne skrbite za jutrišnji dan, temveč raje strmite nad današnjim, kajti današnjemu je dovolj njegov lastni čudež.«

»Svetega ne dajajte psom in svojih biserov ne mečite svinjam. Kajti s takimi darovi se jim posmehujete in tudi oni se bodo posmehovali vašemu daru ter vas v svojem sovraštvu z zadovoljstvom pogubili.«

»Ne nabirajte si zakladov, ki se skvarijo ali katere lahko ukradejo tatovi. Raje si naberite zaklad, ki se ne skvari niti ne bo ukraden in katerega lepota raste, kadar ga gledajo mnoge oči.«

»Vsa hudodelstva zagrešimo vsi.«

»Moje besede bodo nevidna vojska s konji in vozovi, in brez sekire in kopja bom premagal duhovnike in cesarje.«

»Jaz sem življenje in pot do resnice.«

»Kdor je brez greha, naj vrže kamen.«

»Osvobodite svoja ušesa tistega, kar ste slišali.«

»Nihče ne bo vladal svetu, razen z Duhom in resnico.«

»Mnogo je jetnikov, ki hodijo po odprtih poteh. Čeprav njihove peruti niso pristrižene, z njimi prhutajo kakor pav in ne morejo vzleteti.«

»Moj Oče bo odprl vrata svojega bivališča za trkanje poganov enako kakor na vaše trkanje.«

»Pomnite: Tat je človek v stiski, lažnivec je človek v strahu. Bodite usmiljeni do vseh njih. Kadar poiščejo vaš dom, jim odprite dveri in jih povabite, naj sedejo za vašo mizo. Če jih ne sprejmete, ne boste prosti tistega, kar so zagrešili.«

Hromemu: »Vstani in pojdi domov, toda ne povej duhovniku, da sem te jaz ozdravil.«

»Tvoj bližnji je tvoj drugi jaz, ki prebiva za zidom. V razumevanju se bodo zrušili vsi zidovi. Kdo ve, ali tvoj bližnji ni tvoj boljši jaz, ki nosi drugo telo? Zato ga ljubi, kakor bi ljubil samega sebe.«

»Hrepenenje je izvir zanosa in pot k Očetu.«

»Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.«

»Če odpustiš ljudem njihove grehe, bo tvoj nebeški Oče odpustil tebi; toda, če ljudem ne odpustiš njihovih grehov, ti niti tvoj oče ne bo odpustil tvojih.«

»Kdor sebe poveličuje, bo ponižan, in kdor je ponižen, bo povišan.«

»Kdaj pride sodni dan ali ura, nihče ne ve, niti angeli v nebesih, niti Sin - ampak samo Oče. Bodi pozoren in pazi; saj ne veš, kdaj bo prišel tvoj čas.«

»Zakaj mi pravite, da sem dober? Nihče ni dober razen Boga samega.«

»Nisem prišel, da bi klical pravične, temveč grešnike h kesanju.«

»Pazi se izkazovanja pobožnosti pred ljudmi z namenom, da bi te videli; sicer ne boš dobil nagrade od Očeta v nebesih.«

»Pazi in moli, da se izogneš skušnjavi; duh je voljan, toda človeška narava je šibka.«

»Karkoli prosiš v molitvi, boš prejel, če imaš vero.«

»Srečni so tisti, ki vztrajajo do konca - oni bodo dedovali zemljo.«

»Ne sodi, da ne boš sojen. S sodbo, s katero sodiš, boš sojen; z mero, s katero meriš, bo merjeno spet tebi.«

»Vstopi skozi ozka vrata. Široka so vrata in lahka je pot v propad in veliko jih je, ki vstopijo skozi ta vrata. Ozka so vrata in težka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.«

»Večji je On, ki je v tebi, kot tisti, ki je zunaj tebe.«

»Govori po veri, ne po videzu.«

»Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?«

»Delaj drugim, kar želiš, da bi drugi delali tebi.«

»Lažje vstopi kamela skozi šivankino uho kot bogatin v Nebeško Kraljestvo.«

Učitelji modrosti 28

Učitelji modrosti 26