Igor Kononenko

Siddhartha Gautama Buddha(560?-480? pr.n.št.)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Po legendi je bil Siddhartha plemiškega rodu, rojen v Lumbini na današnji meji med Indijo in Nepalom. Njegov oče, kralj Suddhodana je vladal v majhnem kraljestvu na tem področju. Mati Maya je nekaj dni po rojstvu Siddharthe umrla. Zanj je skrbela mamina sestra Mahaprajapati. Vzgajali so ga kot plemiča in bojevnika. Pri 16ih se je poročil z Yasodharo, ki je rodila sina Rahulo. Ko je bil star 29 let, je ob pogledu na starega in bolnega človeka spoznal, da je posvetna sreča minljiva, srečanje z menihom pa ga je spodbudilo, da je krenil na pot iskanja. Opustil je razkošje svojega doma in nasploh materialnega sveta. Posvetil se je meniškemu življenju in prakticiranju joge. Po šestih letih raznih vaj v odrekanju, je spoznal, da ga ne prva (življenje v razkošju) ne druga skrajnost (popolna vzdržnost materialnih užitkov) ne peljeta k cilju in se je odločil za pot zlate sredine – začel je na stvari in na samega sebe gledati nevtralno: niti kot dobre niti kot slabe. Ko je bil star 35 let, je v večdnevni meditaciji pod drevesom modrosti dosegel razsvetljenje - postal je Buddha. Iz sočutja do nevednih je 45 let, do svoje fizične smrti, potoval po celi Indiji ter učil o svoji izkušnji enosti. Ustanovil je meniško skupnost Sangho.

Buddha je bil v vseh rečeh zmeren, ni bil vegetarijanec (tudi ni bil zelo debel). Od svojih učencev je zahteval, naj se ne oklepajo pojmov in verskih predstav. Zavračal je čaščenja in dogme - kot sam pravi: »Moja oseba ne šteje, šteje samo nauk«. Buddha uči univerzalni duhovni zakon in dokazuje, da gre človek lahko po tej poti kadarkoli in kjerkoli. Ime Siddhartha pomeni tisti, ki je izpolnil svoj smisel, Buddha pa pomeni prebujeni. Človek mora osebno spoznati resnico. Ni cilj učenje, cilj je osvoboditev. Vse je odvisno od človeka samega, ne od zunanjih vplivov, zato ne glej, kaj se dogaja zunaj, ampak išči notranji vzgib. Učitelj je na tej poti nujen. Buddha je samo eden v verigi učiteljev. Meditacija je povezana z budnostjo - pozornostjo. Dogajanje in delovanje je treba nadzorovati z notranjo voljo.

Buddha ni sam nič zapisal, njegovi učenci so po njegovi smrti zapisali njegove besede in učenja v okviru štirih plemenitih resnic: o trpljenju, o izvoru trpljenja, o koncu trpljenja - razsvetljenju ter o poti do razsvetljenja. Zapisi njegovih govorov imajo sedemkratni obseg Svetega pisma. Iz njegovih učenj se je razvil budizem, ki pa se je razdelil na več različnih vej - vsaka je poudarjala določen del njegovega učenja. Žal interpretatorji njegovih učenj niso razumeli, da če Buddha česa ne opisuje podrobneje, ni to zato, ker tisto ne bi bilo prisotno, ampak zato, ker je le izkustveno (subjektivno) in se ga ne da izraziti s pojmi. Buddha se je zavedal omejenosti besed in govora. Tistega, kar presega moči ljudskega razuma, v svojih učenjih ne omenja. Sebe in druge vodi k notranjemu razsvetljenju, k osvoboditvi in vzvišenemu spoznanju. Globje aspekte svojih učenj in izkustva o najvišji stopnji meditacije in doseganju resnice zaupa samo majhnemu številu naprednih učencev. Buddhov nauk ima velik vpliv na mnoge religiozne smeri. Ljudje, ki iščejo spoznanje in modrost, najdejo navdih v njegovih besedah. Sočutje in strpnost, ki jih uči in prakticira budizem, sta pomembni vrednoti za celo človeštvo.

CITATI:

»Bodite svoja lastna svetilka.«

»Vse svoje s sabo nosim.«

» Kamor usmerjam svojo pozornost, to živim, to sem jaz.«

»Vsak človek je ustvarjalec svojega zdravja ali bolezni.«

»Sovraštvo ne preneha s sovraštvom, ampak samo z ljubeznijo - to je večno pravilo.«

»Če bi vam govoril o stvareh, ki jih sami še ne morete doživeti, boste začeli špekulirati. To bi vas odvrnilo od naloge, da stopite na pot odrešenja.«

»Kdor je ne-vedenje opustil in prodrl skozi gosto temo, ne stopi zopet v bivanje, ker vzročnost več ne obstaja.«

»Pot je postopna, ni nenadnega prodora do spoznanja.«

»Svet bogov ni moj jaz in oklepanje ceremonij in obredov je treba premagati.«

»Ljudje se usmerjajo v zadovoljstvo, očarani in začarani so z zadovoljstvom. Dejansko bodo taka bitja le stežka razumela zakon pogojenosti in odvisnosti od izvora vseh stvari. Prav tako bo za njih nerazumljiv vrhunec vsakega nastanka, oddvojevanje od elementa ponovnega rojstva, izginotje želje, nirvana.«

»Stvari ne moreš dobiti preprosto s tem, da si jih zaželiš; in ne dobiti tisto, kar si želiš, je trpljenje.«

»Vera v bitje-ego je čista iluzija.«

»Vsako formiranje je minljivo ... Kar je minljivo, je podvrženo trpljenju.«

»Telo je krhko, je leglo bolezni in trohnobe, to trohnelo telo ima svoj konec in smrt je na koncu življenja.«

»Ni možno odkriti praizvor bitja.«

»Ne obstaja prostor, niti v zraku, niti v globinah oceana, niti v jamah, nikjer na celem svetu, kjer bi se človek skril pred svojimi slabimi deli.«

»Prenehanje vsakega pohlepa, prenehanje besa, prenehanje iluzije, to se dejansko imenuje Nirvana.«

»Tisti, ki je opazoval vse nasprotnosti na tem svetu, ki ga nič več ne more presenetiti, mirno bitje, osvobojeno jeze, bolečine in želja, je preseglo rojstvo in starost.«

»Vsakdo se mora boriti zase, Popolni so samo označili pot.«

»Stanje pohlepa in stanje jeze vedno spremlja neznanje, ki je prvobitna osnova zla.«

»Če kdo reče, da želi živeti svetniško življenje in slediti pravilom Posvečenega, pod pogojem, da mu Posvečeni najprej pove, če je svet večen ali časovno določen, končen ali neskončen, če se princip življenja identificira s telesom, v katerem je nekaj posebnega, če Posvečeni obstaja tudi po smrti itd., tako bitje lahko prej umre, preden mu bo Posvečeni lahko odgovoril na vse to.«

»Če bi ego zares obstajal, bi prav tako obstajalo nekaj, kar pripada egu.«

»Vstopiti v svet Nirvane je bolje, kot vladati svetu, bolje kot doseči nebeške radosti, bolje kot vladati celemu vesolju.«

»Popolni je osvobojen vsake teorije... Dosegel je popolno osvoboditev s prenehanjem, oddaljevanjem, izginotjem, zavračanjem, osvoboditvijo od vseh mišljenj in predpostavk, od vsakih nagnjenj k nesmiselnim 'Jaz' in 'Moje'.«

»Ali je možno reči 'to sem jaz' tam, kjer ni čutenja?«

»V resnici je za tistega, ki življenjski princip (ego) enači s telesom, svetniško življenje nemogoče, in za tistega, ki verjame, da je življenjski princip nekaj popolnoma drugačnega od telesa, je svetniško življenje prav tako nemogoče.«

»Tisti, pri katerem je iluzija izginila in se je prebudilo znanje, tak učenec ne dela več niti dobrih niti slabih del, niti tistih, ki vodijo k večnosti.«

»'Sem' je nesmiselna misel, 'nisem' je nesmiselna misel. 'Bom' in 'ne bom' sta tudi nesmiselni misli. Nesmiselne misli so kot nekakšna bolezen, kot rana, kot trn.«

»Ničesar ne verjemite, ne glede na to, kje ste prebrali ali kdo je to rekel - tudi če sem jaz to rekel - dokler se ne sklada z vašim razmišljanjem in z vašim zdravim razumom.«

»Ne ustavljajte se v preteklosti, ne sanjajte o prihodnosti, osredotočite svoj um na sedanji trenutek.«

»Tisti, ki izkusi enost življenja, vidi svoj lastni Jaz v vseh bitjih in vsa bitja v svojem lastnem Jazu. Na vse gleda z nepristranskimi očmi.«

»Oklepati se jeze je kot prijeti žerjavico z namenom, da bi jo vrgel v nekoga drugega - ti si tisti, ki se opeče.«

»Mnogo svetih besed lahko prebereš, mnogo izgovoriš, nič prida ti ne bodo pomagale, če na temelju njih ne boš deloval.«

»Ne verjamem v usodo, ki zadene ljudi, ne glede, kako so delovali. Toda verjamem v usodo, ki zadene ljudi, če ne delujejo.«

»Nikoli ne vidim, kaj je bilo narejenega; vidim samo, kaj je še potrebno storiti.«

»Ljudje ustvarijo razlike v svojem razumu in potem verjamejo, da so resnične.

»Bolje je premagati sebe, kot zmagati v tisoč bitkah.«

»Bolje je dobro potovati, kot prispeti.«

»Tako kot sveča ne more goreti brez ognja, tako ljudje ne morejo živeti brez duhovnosti.«

»Vstanimo in bodimo hvaležni, saj če se danes nismo naučili veliko, smo se naučili vsaj malo; in če se nismo naučili niti malo, vsaj nismo zboleli; in če smo zboleli, vsaj nismo umrli - torej bodimo hvaležni.«

»Mir pride od znotraj, ne iščite ga zunaj.«

»Samo dve napaki lahko storite na poti do resnice: da ne greste do konca ali da ne pričnete.«

»Tisoče sveč se lahko prižge z eno svečo in življenje te sveče se ne bo skrajšalo. Sreča se nikoli ne zmanjša, če jo delite.«

»Enost se lahko manifestira samo z dvojnostjo. Enost in ideja Enosti sta že dve.«

»Vrlino bolj preganjajo zlobni kot jo ljubijo dobri.«

»Sam uresniči svojo odrešitev, ne zanašaj se na druge.«

»V celem vesolju ne boš našel osebe, ki bi bila bolj potrebna tvoje ljubezni in naklonjenosti kot si jo ti sam.«

Učitelji modrosti 27

Učitelji modrosti 25