NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • nedelja 26-maj
  • VegaMarket v Mariboru

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Učitelji modrosti 26   
    četrtek, 2. junij 2005 @ 06:22 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Modre misli in zgodbe

    Igor Kononenko

    Siddhartha Gautama Buddha(560?-480? pr.n.št.)
    Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

    Po legendi je bil Siddhartha plemiškega rodu, rojen v Lumbini na današnji meji med Indijo in Nepalom. Njegov oče, kralj Suddhodana je vladal v majhnem kraljestvu na tem področju. Mati Maya je nekaj dni po rojstvu Siddharthe umrla. Zanj je skrbela mamina sestra Mahaprajapati. Vzgajali so ga kot plemiča in bojevnika. Pri 16ih se je poročil z Yasodharo, ki je rodila sina Rahulo. Ko je bil star 29 let, je ob pogledu na starega in bolnega človeka spoznal, da je posvetna sreča minljiva, srečanje z menihom pa ga je spodbudilo, da je krenil na pot iskanja. Opustil je razkošje svojega doma in nasploh materialnega sveta. Posvetil se je meniškemu življenju in prakticiranju joge. Po šestih letih raznih vaj v odrekanju, je spoznal, da ga ne prva (življenje v razkošju) ne druga skrajnost (popolna vzdržnost materialnih užitkov) ne peljeta k cilju in se je odločil za pot zlate sredine – začel je na stvari in na samega sebe gledati nevtralno: niti kot dobre niti kot slabe. Ko je bil star 35 let, je v večdnevni meditaciji pod drevesom modrosti dosegel razsvetljenje - postal je Buddha. Iz sočutja do nevednih je 45 let, do svoje fizične smrti, potoval po celi Indiji ter učil o svoji izkušnji enosti. Ustanovil je meniško skupnost Sangho.

    Buddha je bil v vseh rečeh zmeren, ni bil vegetarijanec (tudi ni bil zelo debel). Od svojih učencev je zahteval, naj se ne oklepajo pojmov in verskih predstav. Zavračal je čaščenja in dogme - kot sam pravi: »Moja oseba ne šteje, šteje samo nauk«. Buddha uči univerzalni duhovni zakon in dokazuje, da gre človek lahko po tej poti kadarkoli in kjerkoli. Ime Siddhartha pomeni tisti, ki je izpolnil svoj smisel, Buddha pa pomeni prebujeni. Človek mora osebno spoznati resnico. Ni cilj učenje, cilj je osvoboditev. Vse je odvisno od človeka samega, ne od zunanjih vplivov, zato ne glej, kaj se dogaja zunaj, ampak išči notranji vzgib. Učitelj je na tej poti nujen. Buddha je samo eden v verigi učiteljev. Meditacija je povezana z budnostjo - pozornostjo. Dogajanje in delovanje je treba nadzorovati z notranjo voljo.

    Buddha ni sam nič zapisal, njegovi učenci so po njegovi smrti zapisali njegove besede in učenja v okviru štirih plemenitih resnic: o trpljenju, o izvoru trpljenja, o koncu trpljenja - razsvetljenju ter o poti do razsvetljenja. Zapisi njegovih govorov imajo sedemkratni obseg Svetega pisma. Iz njegovih učenj se je razvil budizem, ki pa se je razdelil na več različnih vej - vsaka je poudarjala določen del njegovega učenja. Žal interpretatorji njegovih učenj niso razumeli, da če Buddha česa ne opisuje podrobneje, ni to zato, ker tisto ne bi bilo prisotno, ampak zato, ker je le izkustveno (subjektivno) in se ga ne da izraziti s pojmi. Buddha se je zavedal omejenosti besed in govora. Tistega, kar presega moči ljudskega razuma, v svojih učenjih ne omenja. Sebe in druge vodi k notranjemu razsvetljenju, k osvoboditvi in vzvišenemu spoznanju. Globje aspekte svojih učenj in izkustva o najvišji stopnji meditacije in doseganju resnice zaupa samo majhnemu številu naprednih učencev. Buddhov nauk ima velik vpliv na mnoge religiozne smeri. Ljudje, ki iščejo spoznanje in modrost, najdejo navdih v njegovih besedah. Sočutje in strpnost, ki jih uči in prakticira budizem, sta pomembni vrednoti za celo človeštvo.

    CITATI:

    »Bodite svoja lastna svetilka.«

    »Vse svoje s sabo nosim.«

    » Kamor usmerjam svojo pozornost, to živim, to sem jaz.«

    »Vsak človek je ustvarjalec svojega zdravja ali bolezni.«

    »Sovraštvo ne preneha s sovraštvom, ampak samo z ljubeznijo - to je večno pravilo.«

    »Če bi vam govoril o stvareh, ki jih sami še ne morete doživeti, boste začeli špekulirati. To bi vas odvrnilo od naloge, da stopite na pot odrešenja.«

    »Kdor je ne-vedenje opustil in prodrl skozi gosto temo, ne stopi zopet v bivanje, ker vzročnost več ne obstaja.«

    »Pot je postopna, ni nenadnega prodora do spoznanja.«

    »Svet bogov ni moj jaz in oklepanje ceremonij in obredov je treba premagati.«

    »Ljudje se usmerjajo v zadovoljstvo, očarani in začarani so z zadovoljstvom. Dejansko bodo taka bitja le stežka razumela zakon pogojenosti in odvisnosti od izvora vseh stvari. Prav tako bo za njih nerazumljiv vrhunec vsakega nastanka, oddvojevanje od elementa ponovnega rojstva, izginotje želje, nirvana.«

    »Stvari ne moreš dobiti preprosto s tem, da si jih zaželiš; in ne dobiti tisto, kar si želiš, je trpljenje.«

    »Vera v bitje-ego je čista iluzija.«

    »Vsako formiranje je minljivo ... Kar je minljivo, je podvrženo trpljenju.«

    »Telo je krhko, je leglo bolezni in trohnobe, to trohnelo telo ima svoj konec in smrt je na koncu življenja.«

    »Ni možno odkriti praizvor bitja.«

    »Ne obstaja prostor, niti v zraku, niti v globinah oceana, niti v jamah, nikjer na celem svetu, kjer bi se človek skril pred svojimi slabimi deli.«

    »Prenehanje vsakega pohlepa, prenehanje besa, prenehanje iluzije, to se dejansko imenuje Nirvana.«

    »Tisti, ki je opazoval vse nasprotnosti na tem svetu, ki ga nič več ne more presenetiti, mirno bitje, osvobojeno jeze, bolečine in želja, je preseglo rojstvo in starost.«

    »Vsakdo se mora boriti zase, Popolni so samo označili pot.«

    »Stanje pohlepa in stanje jeze vedno spremlja neznanje, ki je prvobitna osnova zla.«

    »Če kdo reče, da želi živeti svetniško življenje in slediti pravilom Posvečenega, pod pogojem, da mu Posvečeni najprej pove, če je svet večen ali časovno določen, končen ali neskončen, če se princip življenja identificira s telesom, v katerem je nekaj posebnega, če Posvečeni obstaja tudi po smrti itd., tako bitje lahko prej umre, preden mu bo Posvečeni lahko odgovoril na vse to.«

    »Če bi ego zares obstajal, bi prav tako obstajalo nekaj, kar pripada egu.«

    »Vstopiti v svet Nirvane je bolje, kot vladati svetu, bolje kot doseči nebeške radosti, bolje kot vladati celemu vesolju.«

    »Popolni je osvobojen vsake teorije... Dosegel je popolno osvoboditev s prenehanjem, oddaljevanjem, izginotjem, zavračanjem, osvoboditvijo od vseh mišljenj in predpostavk, od vsakih nagnjenj k nesmiselnim 'Jaz' in 'Moje'.«

    »Ali je možno reči 'to sem jaz' tam, kjer ni čutenja?«

    »V resnici je za tistega, ki življenjski princip (ego) enači s telesom, svetniško življenje nemogoče, in za tistega, ki verjame, da je življenjski princip nekaj popolnoma drugačnega od telesa, je svetniško življenje prav tako nemogoče.«

    »Tisti, pri katerem je iluzija izginila in se je prebudilo znanje, tak učenec ne dela več niti dobrih niti slabih del, niti tistih, ki vodijo k večnosti.«

    »'Sem' je nesmiselna misel, 'nisem' je nesmiselna misel. 'Bom' in 'ne bom' sta tudi nesmiselni misli. Nesmiselne misli so kot nekakšna bolezen, kot rana, kot trn.«

    »Ničesar ne verjemite, ne glede na to, kje ste prebrali ali kdo je to rekel - tudi če sem jaz to rekel - dokler se ne sklada z vašim razmišljanjem in z vašim zdravim razumom.«

    »Ne ustavljajte se v preteklosti, ne sanjajte o prihodnosti, osredotočite svoj um na sedanji trenutek.«

    »Tisti, ki izkusi enost življenja, vidi svoj lastni Jaz v vseh bitjih in vsa bitja v svojem lastnem Jazu. Na vse gleda z nepristranskimi očmi.«

    »Oklepati se jeze je kot prijeti žerjavico z namenom, da bi jo vrgel v nekoga drugega - ti si tisti, ki se opeče.«

    »Mnogo svetih besed lahko prebereš, mnogo izgovoriš, nič prida ti ne bodo pomagale, če na temelju njih ne boš deloval.«

    »Ne verjamem v usodo, ki zadene ljudi, ne glede, kako so delovali. Toda verjamem v usodo, ki zadene ljudi, če ne delujejo.«

    »Nikoli ne vidim, kaj je bilo narejenega; vidim samo, kaj je še potrebno storiti.«

    »Ljudje ustvarijo razlike v svojem razumu in potem verjamejo, da so resnične.

    »Bolje je premagati sebe, kot zmagati v tisoč bitkah.«

    »Bolje je dobro potovati, kot prispeti.«

    »Tako kot sveča ne more goreti brez ognja, tako ljudje ne morejo živeti brez duhovnosti.«

    »Vstanimo in bodimo hvaležni, saj če se danes nismo naučili veliko, smo se naučili vsaj malo; in če se nismo naučili niti malo, vsaj nismo zboleli; in če smo zboleli, vsaj nismo umrli - torej bodimo hvaležni.«

    »Mir pride od znotraj, ne iščite ga zunaj.«

    »Samo dve napaki lahko storite na poti do resnice: da ne greste do konca ali da ne pričnete.«

    »Tisoče sveč se lahko prižge z eno svečo in življenje te sveče se ne bo skrajšalo. Sreča se nikoli ne zmanjša, če jo delite.«

    »Enost se lahko manifestira samo z dvojnostjo. Enost in ideja Enosti sta že dve.«

    »Vrlino bolj preganjajo zlobni kot jo ljubijo dobri.«

    »Sam uresniči svojo odrešitev, ne zanašaj se na druge.«

    »V celem vesolju ne boš našel osebe, ki bi bila bolj potrebna tvoje ljubezni in naklonjenosti kot si jo ti sam.«


    Učitelji modrosti 27


    Učitelji modrosti 25

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20050530222244146

    No trackback comments for this entry.
    Učitelji modrosti 26 | 3 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Učitelji modrosti 26

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 2. junij 2005 @ 11:29 CEST
    Dragi Igor vsa pohvala za tale odličen članek o Budhi. Zelo temeljito in jasno si vsebino usmeril na nekaj pomembnih osnovnih Budovih misli, kajti za izčrpno obravnavo bi bilo potrebno napisati res ogromno, kajti budistični kanon je 50-krat obsežnejši od Svetega pisma in 250-krat večji od Korana.

    Zelo dobro si predstavil vidike njegovega nauka: gre za pot osvoboditve in odrešitve, ali za pot nesmrtnosti. Ko je Gautama, Buda, približno 600 let pred Kristusovim rojstvom razodel svoj nauk v Indiji, je dal ljudem na tem delu sveta močno pobudo; nekaj tisoč let po Krišni je bilo treba ljudi znova prebuditi. Buda jih je postavil pred velik cilj življenja tistega časa: pred prvo zasnovo individualnega razvoja in individualne hoje po poti odrešitve.

    Njegov nauk je imel velik vpliv na religiozne smeri v Indiji in drugje. Ljudje, ki iščejo spoznanje in modrost, so še dandanes inspirirani z njegovimi izreki, ki si jih nam tako lepo predstavil. Kaj je bilo jedro Budovega življenja in nauka? Učil je, da je življenje minljivo in polno trplenja. Govoril je, da obstaja pot, ki s pomočjo spoznanja in ovedenja neminljivega v človeku vodi k odrešitvi in minljivosti.

    Neminljivo je primerjal z mečem v nožnici. Kakor hitro ga potegnemo iz nje, postane oster. Ozaveščanje in samospoznanje potegneta neminljivo iz " nožnice" minljivosto. Razodeva se kot univerzalna resnica, dobrota, veselje, sočutje in mir. Tudi v drugih časih in okoljih se je ta univerzalna modrost zasidrala v človeštvo, npr. preko Hermesa Trismegistosa, Lao Ceja, gnostikov, mistikov. jezus pravi:"Kdor hoče svoje življenje izgubiti zaradi mene ( resničnega človeka), ga bo ohranil.

    Budo je-H. P. Blavatsky imenovala za hinduističnega Kristusa. Svojega nauka ni napisal sam. Po njegovi smrti so njegovi učenci zapisali, kar so slišali od njega. Tako imajo samo v Pali-kanonu zbrani govori sedemkraten obseg Svetega pisma.

    Skozi mnoga stoletja je nerazumevanje zatemnilo mnoge aspekte univerzalne modrosti. Tako je postalo vedno težje vzpostaviti zavestno povezavo s božanskim svetom božanskega duha. Posledice so bile materializem, površnost, enostranskost, dogmatika in pozunanjenje. Še bolj kot budizem je na ta način trpelo krščanstvo. Toda kar je prikrito, pride zopet na dan v novi obliki in pod novimi pogoji. Danes se mnogi pojmi in simboli budizma obračajo k modernemu človeku drugače, kot je bilo mišljeno prvotno, čeprav se njihov pomen ni spremenil. Zaradi te drugačnosti, skozi katero se jim bližajo današnji duhovni iskalci, lahko pomenijo celo oviro za odrešujočo pot, saj so osebnostni sistemi podvrženi drugačnim pogojom kot v času Bude. Zato bi bilo potrebno budistične simbole zopet predstaviti v njihovem prvotnem pomenu.
    Razmišljanja o teh stvareh osvetli dejstvo, da delujejo religije in duhovne šole vedno tako, kot zahtevajo posebne okoliščine časa in stanje zavesti ljudi, ki se obračajo k njim. V 21. stoletju smo ljudje bolj razumsko naravnani in zato tudi bolj povezani z materijo. To pa seveda zahteva drugačno metodo poučevanja nauka modrosti. Religija, umetnost in znanost imajo drugačen pomen kot mnoga stoletja pred tem.

    Zlata sredina ali srednja pot je bil odgovor na njegovo iskanje. Kajti Bodisatva je našel odgovor na svoja vprašanja o drugi poti v spominu na dogodek iz otroštva. Ko je nekoč sedel v senci drevesa daleč od vseh predstav, želja in poželenj, je dosegel prvo duhovno poglobitev, ki je izvirala iz svobode in blaženega veselja."Zaradi tega spomina sem vedel: to je resnično pot v prebujenje."

    To odrešujočo spoznanje je bila druga velika prelomnica v njegovem življenju. Namesto vzdržnosti najde in izbere t.i. srednjo pot. Opusti siljenje vzdržnosti in začne na stvari ter samega sebe gledati nevtralno. S tem se osvobodi vseh predstav, želja in poželenj, kii jih ne bi premagati kljub največjemu prizadevanju volje. Obide ga notranji mir.

    V Budovem evangeliju je ta proces opisan takole:
    " Šel je, da bi se okopal v reki Neranjara; toda ko je hotel iz vode, se zaradi slabosti ni mogel več dvigniti. Nad seboj je zagledal vejo drevesa, jo zgrabil, se je trdno oprijel in se potegnil iz vode. Toda na poti domov se je spotaknil in padel na tla; pet Bhikov je mislilo, da je mrtev." Od pastirice je dobil nekaj hrane"in Gospod je sprejel dar. Ko je použil rižemo mleko, je osvežil ude, njegov duh se je zbistril, okrepil se je, da bi prejel nejvišje razsvetlenje."

    Proces spremembe se tako polasti celotnega njegovega bistva. Karmična preteklost izgubi oblast nad njim in od tedaj dalje prevzame vodstvo na njegovi poti nova notranja moč. Njegov duh se zbistri. Prepozna srednjo pot, ki leži med življenjem, ki ga določa zemeljski smisel in strogo vzdržnostjo. Začne misliti in čutiti na drugačen način, tako da običajne čutne zaznave in stare predstave ugasnejo; v njegovem živčnem sistemu-to je podoba drevesa, ki se ga je oprijel, se pojavi novo delovanje.

    Nas ljudi naša narava stalno vleče v "gibanje nasprotij" tako da kot nihalo ure niha sem in tja. Že vsak najmanjši vzgib sproži gibanje, sila težnosti pa nihalo vodi vedno znova v sredino. Tako tudi univerzalna Kristusova sila človeka vedno znova postavlja pred zlato srednjo pot. Tako dolgo, dokler živimo iz nemira med različnima poloma, ne spoznamo te zlate srednje poti. Mnogo bolj se človek zaupa odklonu od stanja miru, boju za obstoj, ki ga imenuje"svoje življenje". S vso svojo energijo se vrže v ta boj in ne spozna, da si s tem zapira srednjo pot. Ta pot je od začetka zarisana v njegovem energijskem telesu in je tudi smrt ne izbriše.

    To je življenje notranje harmonije, Božanske modrosti in nepristranske ljubezni. Takšna pot nikakor ne vodi skozi dolino sovraštva in potem spet preko mamljivih gričev zemeljske ljubezni. Ne vladajo ji relativne lastnosti, ampak absolutno. Sledi te poti so prisotne kot pra-spomin, kot nejasno domotožje v človekovem srcu. In v veliki stiski se včasih zasveti pred človekom ta zlata srednja pot in prinese rešitev. Ko se enkrat zgodi da na sebe gledamo nevtralno:"niti kot dobre niti kot slabe", tedaj lahko spregovori sila v naši sredini, prvotno življenje se lahko razcveti. Božanski človek v človeku se spet rodi, Jezus tako postane Kristu, čista duša, ki se zaveda Božanskega duha, svojega voditelja. Lao Ce to imenuje Tao.
    lep pozdrav in vse dobro od
    Mirana.


    Ueitelji modrosti 26

    Prispeval/a: Igor Kononenko dne četrtek, 9. junij 2005 @ 11:07 CEST
    Dragi Miran,

    Hvala za odlična dopolnila. Prosim, oprosti, ker sem ti pozabil vnaprej povedati, da sem za ta prispevek vzel iz tvojih preteklih tekstov nekaj stavkov, ki so mi bili zelo všeč.

    Lepo bodi, Igor


    Ueitelji modrosti 26

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 9. junij 2005 @ 11:16 CEST
    Dragi Igor,
    glede tekstov sem vesel da so ti bili všeč, lahko jih uporabiš vedno kadar misliš, da ti gredo v tvoj konteskt. Teksti so naša skupna last, last kolektivnega univerzalnega vedenja in si zato tudi ne umišljam da so moji. Sam sem jim dodal le svoj stil-pečat. Napiši še kaj.
    lepo te pozdravlja prijatelj Miran.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,47 seconds