Nekateri ljudje
ne verjamejo v svojo nesmrtnost,
kaj pa ti?
Nekateri ljudje
verjamejo v svojo nesmrtnost,
vendar se nameravajo z njo ukvarjati
šele po svoji smrti,
kaj pa ti?
Nekateri ljudje
čutijo svojo nesmrtnost
in se ukvarjajo z njo vsak trenutek
skozi vsak svoj dih,
kaj pa ti?
stojči Stojan Svet
|
Tvoja nesmrtnost
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 16. junij 2005 @ 10:05 CEST
Sredi osemdesetih let prejšnega stoletja so dokazali, da imajo vse celice človeškega in živalskega telesa ter rastlin svojo zavest.
Reagirajo na misli, čustva, tudi če so ločene od materinskega telesa. Celo velike časovne in krajevne razdalje na to nimajo vpliva. Človek pa je še več kot voda, celice, organi, več kot meso. Človek, žival in rastlina imajo dušo, imajo zavest. Vsa materija ima zavest, vendar pa je v našem materialnem smrtnem vesolju zavest pogojena s časom in vezana na materijo. Kjer pa je resnično življenje, ne more biti smrti v absolutnem smislu. Razpad sestavljene materije imenujemo smrt. "Prah si in v prah se povrneš", pravimo, toda v absolutnem smislu smrt ne obstaja. Takoimenovana smrt ni uničenje sestavljenih elementov, ampak le prenehanje delovanja sile, ki jih povezuje.
Obratno pa lahko govorimo, da resnično življenje ne more obstajati tam, kjer se ta povezujoča sila lahko ukine, kjer vlada zemeljska smrt. Tam je življenje lahko največ le neka oblika obstoja, neka zemeljska vibracija, ki je ujeta v konkretno meso. To velja tudi za zemeljskega človeka. A človek je več kot le zemeljsko življenje.
Svetopisemske zgodbe o stvarjenju poročajo o Duhu, ki je lebdel nad vodami, Najvišja emanacija nepoznanvnega se izraža v prasubstanci. Stvarstvo se razodeva kot eter. Hermes pravi, da se ves svet razodeva v sedmih krogih. V kozmonogiji poročajo o sedmih stopnjah razodevanja etra v prvotnem, človeškem življenju, ki je nastalo iz Duha, Duše in telesa.
Iz tega povedanega je torej povsem razvidno, da imajo v principu vse duše zmožnost, da se ponovno povežejo z Duhom. Toda, dejstvo je, da je tega sposobna le očiščena duša, ponovno rojena duša. Tega je zmožna le tista duša, ki ni obtičala omejena z razumom, temveč je premagala tridimenzionalni svet v sebi. Ta Duh-Božji obstaja izven znanih treh dimenzij in vendarle je realnost. Je edina realnost za ponovno rojeno dušo, ne pa torej za snovnega, biološkega človeka Zemlje, ki se usmerja na materijo v vseh njenih stopnjah zgoščenosti.
"Kdor ne dela na tem, da bi se rodil, dela na svoji smrti." , je v svoji pesmi napisal ameriški pop pevec in pevec balad Bob Dylan. Vsako rojstvo je povezano s smrtjo, tudi rojstvo duše, ki je še zarodek. Prinaša pa tudi neskončno hvaležnost in veselje. Nova duša zraste iz semena v naši zemeljski duši. Rodi se v človeškem srcu! Sedaj! V tem trenutku!
lep pozdrav,
Miran
Tvoja nesmrtnost
Prispeval/a: stojči dne četrtek, 16. junij 2005 @ 17:18 CEST
a se strinjam dragi Miran,
ali kot je Jezus rekel v zgornjem sestavku:
»Večji je On,
ki je v tebi,
kot tisti,
ki je zunaj tebe.«
lp
---
stojči