 Človek je lahko utrujen tudi od počitka. Ves dan leži, morda na plaži ali doma na kavču, pa se zvečer počuti utrujenega. Ni mu jasno zakaj, ne zna si pomagati. Druga vrsta utrujenosti je, ko nekdo dela fizična dela od jutra do večera in čuti svojo utrujenost v telesu, želi si mirovanja in počitka. Kako pa si naj človek odpočije od utrujenosti, ko ves dan dela le mentalna, nefizična dela? Morda v pisarni sedi, zvečer ga pa bolijo noge in misli, da mu bo bolje, če se bo odpočil in ulegel. Še bolj bo utrujen in še zaspati ne bo mogel. Prižgal bo TV, si možgane zapolnjeval z novimi informacijami, še več informacij, kot jih je že čez dan pridobil, še bolj bo utrujen in še težje bo zaspal. Zjutraj se bo zbudil zopet utrujen in tako mine utrujeno, težko življenje v fizičnem mirovanju, v pridobivanju vedno več novih informacij, ki sploh niso pomembne kakšne so, le da nas zamotijo pred mirom in soočenjem z realnostjo.
Kaj to ni realnost? Vsak dan gledati TV Dnevnik, to je realnost, da bom seznanjen z vsemi katastrofami, ki se dogajajo v svetu, da bom vedel za vsa politična gibanja in odločitve, ki jih sprejemajo naši politični in gospodarski voditelji. O čem se bom naslednji dan pogovarjal z ljudmi, če ne bom vedel kaj se dogaja, če ne bom imel vseh informacij, ki jih ponuja TV, časopis in oglasi? To bo grozno, to bo katastrofalno, kaj si bodo mislili o meni, da nisem nič razgledan, da nič ne vem?
Pojdi dragi človek na sprehod, poglej drevesa, ki se zibajo v vetru, ozri se na sončne žarke, ki se poigravajo skozi krošnje dreves, začuti svoj dih, da si živ. Poglej okoli sebe, saj si sam, nikogar ne skrbi tvoje počutje, sam si odgovoren za svoje telo in dušo. Nikogar ne briga tvoja utrujenost in tvoja informiranost v zvezi z dnevnimi svetovnimi in domačimi novicami. Prav nikomur ni mar zato. Ne oziraj se na druge, kako te vidijo, kaj o tebi mislijo, saj si zanje nepomemben.
Ozri se v svoje srce, v sebe, na svoje telo, ki je vedno s teboj, ozri se okoli sebe in videl boš, da si sam odgovoren za svoje počutje, srečo, zadovoljstvo in zdravje. Nikomur ni mar zate. Ozri se v sebe, privošči si lep dan, samo danes, samo ta trenutek si privošči, se razvajaj v občutkih, ki jih lahko prepoznaš le v miru, tišini, v naravi, takrat, ko si sam s teboj. Vzemi si čas zase in se napolni z energijo ljubezni, sreče, zdravja in zadovoljstva. Razmisli, kaj te veseli, kaj te osrečuje in privošči si.
1. Razmisli o svojem odnosu do hrane, ki jo ješ vsak dan, o tekočini, ki jo piješ. Ali je tvojemu telesu škodljiva, ali zadovolji ne samo čustvenemu delu možganov ampak tudi drugi polovici. Si zadovoljen z obliko svojega telesa? Če nisi, pomisli kaj lahko narediš, da boš zadovoljen s svojim telesom. Nič ti ni še treba narediti, le pomisli in si morda še celo napiši na list papirja.
2. Razmisli o svojem odnosu do gibanja, do sprehodov, rekreacije, športnih aktivnosti. Samo razmisli in si morda napiši na list papirja, kaj te veseli. Tudi sedaj ti ni še nič treba narediti.
4. Razmisli o svojih hobijih, o petju, plesanju, igranju na kakšen instrument, o smehu s prijatelji in druženju. Ali lahko tu na tem področju zadovoljujem kakšno svoje pomanjkanje, ki je potlačeno globoko v meni. Razmisli in napiši, kar ti pride na misel.
5. Da se ne izogibamo konzervativnim tabujem, je potrebno razmisliti tudi o našem spolnem življenju. Ali smo sami sebe prepričali, da smo zadovoljni tako kot je, ali imamo aktivno spolno življenje takšno, kot si želimo. Morda si še vedno na skrivaj želimo kakšne pustolovščine, ki je sicer nemoralna, ali smo tudi to že opustili in se naveličali le sanjati. Če zmoremo naredimo manjšo analizo svojih potlačenih ali pa še vedno aktivnih želja na spolnem področju.
6. Razmislimo o svojem zdravju, fizičnem in psihičnem. Ali smo velikokrat prehlajeni, bolni, imamo glavobole, bolečine na raznih delih našega telesa in kaj v zvezi s tem lahko naredimo. Zopet nam je potrebna informacija, a to ne iz časopisa, TV ali druge informacijske tehnologije. Tokrat potrebujemo informacijo, ki jo dobimo v sebi. Potrebno si je le prisluhniti in jo, da je ne pozabimo, seveda zopet napisati.
Mir in sproščenost, ki sta prva pogoja za ravnovesje telesa in duha najdemo lahko le v sebi. Za to ne potrebujemo denarja, ne veliko časa, ne prijateljev, učiteljev, avtomobila, le voljo in odločitev, da želimo biti od danes naprej bolj zdravi, srečni in zadovoljni. Ena sama beseda, ki lahko pomeni rešitev je - odločitev. Vse ostalo pride samo od sebe, če imamo oči odprte, ušesa pripravljena na "prave" informacije, ki jih predelamo z glasom, ki je v nas, in željo do življenja.
Sproščanje, meditacija in poglabljanje v sebe, samomasaža, samozadostnost, želja po lepem življenju, želja po brezpogojnem dajanju ljubezni, ko jo začutimo v sebi, želja po spremembi svojega življenja. To je le nekaj pogledov, ki nam lahko prinesejo v naše "novo" življenje zadovoljstvo, srečo, ljubezen, radost, veselje in seveda tudi fizično in psihično zdravje ter kondicijo. Nič več se ne bomo čutili zdolgočasene ali utrujene, niti ne za dolgo preobremenjene. Življenje bomo začeli gledati z drugačnimi očmi in ne bomo več izgubljali energije za stvari, ki jih ne moremo spremeniti in jo bomo namenili raje na področja, kjer lahko sami kaj naredimo. Edino to področje pa smo mi, naš notranji mir in sprejemanje vsega, kar je neodvisno od naših aktivnosti in od nas samih. Nihče pa nam tega ne more dati, tudi če ga prosimo, sami smo kreatorji in aktivatorji svoje prihodnosti. Morda se na zunaj situacije sploh ne bodo spremenile, morda se bodo ljudje, ki nas obdajajo ali okoli nas živijo še vedno isto obnašali, le mi se bomo spremenili tako, da nas ne bodo več motili, da jih bomo razumeli, s tem pa ohranili energijo, ki jo bi sicer izgubljali za to, da bi spremenili okolico in druge.
Vedno začnemo pri sebe, pri nas je odločitev, aktivnost in potem imamo tudi rezultate. Ko pa enkrat dosežemo neko stanje, v katerem smo zadovoljni sami s seboj, z okolico, ki nas obdaja ne glede na to, kje se nahajamo, imamo v sebi že toliko ljubezni, da jo lahko dajemo tudi drugim, ki tako močno hrepenijo, da jo dobijo "od zunaj". Dajemo lahko ljubezen, to je višja, je univerzalna ljubezen, ki je ne zmanjka, ki se le množi in jo je vedno več. Tako lahko ljudje, ki dobijo od nas to božansko ljubezen vidijo, da je mogoče živeti srečno, zdravo in polno življenje, se razdajati, brez občutka, da nas bo manj in da moramo nekaj dobiti nazaj.
Sami postanemo izvir ljubezni, ki damo lahko piti žejnim in jim pokažemo pot, da ima vsak možnost, da se napolni z vrelci ljubezni in trajne sreče.
|
Utrujenost
Prispeval/a: jaka dne petek, 22. april 2005 @ 10:23 CEST
Pohvala Titanic.
Lepo je bilo brati ta tvoj članek.
Ja, si mi kr dala nekih podpornih stebrov na katere
se bom že danes skušal oprijeti.
Vse najboljše...
Utrujenost
Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 22. april 2005 @ 13:00 CEST
odličen članek, res vsa pohvala.
Nikodem, globoko veren Jud, je nekega večera prišel k Jezusu in ga vprašal, kako bi prišel v nebeško kraljestvo. Vedel je, da je bil Jezus od Boga poslan in je zato poznal odgovor. Jezus mu je odgovoril in rekel:" Resnično, resnično, povem ti:če se kdo ponovno ne rodi, ne more nikoli priti v božje kraljestvo."
"Ponovno rojen! je vzkliknil Nikodem. Kaj hočeš reči? Kako more star človek iti drugič v telo svoje matere in se ponovno roditi? Jezus mu je odgovoril:"Resnično, resnično, povem ti:če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa, je meso, Sveti Duh pa daje novo življenje iz nebes" (Jn 3,3-6).
Nikodem je vedel, kdo je Jezus, toda to ni bilo dovolj. Seveda je potrebno, da delujemo tudi iz tistega, kar poznamo, in da sprejmemo Jezusa Kristusa kot svojega osebnega Odrešitelja tako, da ga povabimo v svoje življenje. Ko pa Sv. Duh vstopi, se duhovno ponovno rodimo.
Učenci so nekoč vprašali Jezusa: Kaj naj storijo, da bodo delali božanska dela? Kaj naj storimo, da bomo delali, kar hoče Bog? Jezus je odgovoril in jim dejal:"Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je On poslal"-da se oklepate njegovega glasnika, mu zaupate, se zanašate nanj in verujete vanj" (Jn 6,28-29). Tako so storili. Njihov delež pri velikih delih je bil, da so verovali. Vsa moč za izvrševanje čudežov ni bila njihova lastna moč, ampak je po njih prišla od Boga, ker so verovali.
Bog je tisti, ki v nas izvršuje dela, in povsem razumljivo je, da more narediti to , kar mi ne zmoremo. Bog ne želi delati dela, ki jih mi zmoremo, ampak delati to, kar mi ne zmoremo, drugače ne bi bil Bog. Zato je razumljivo, da more narediti več, če mu zaupamo in se vse manj zanašamo na sebe. Gre torej za predanost.
lep dan in vse dobro od prijatelja
Mirana.
Utrujenost
Prispeval/a: asta dne petek, 22. april 2005 @ 19:38 CEST
A kaj ko so nekatere stvari tako prijetne. Prijetno je ne delati ničesar zase, lenariti in uživati. Ampak stvari, ki se na prvi pogled zdijo najbolj sladke, so na koncu ponavadi najbolj grenke. Takrat mnogi le nastavijo roko, zahtevajo čudežno tabletko in pričakujejo, da bodo spet zdravi. Za svoje dobro počutje, za svoje zdravje si odgovoren sam!
Pozdrav, asta
Utrujenost
Prispeval/a: titanic dne sobota, 23. april 2005 @ 21:12 CEST
Utrujenost
Prispeval/a: titanic dne sobota, 23. april 2005 @ 21:20 CEST
Vsem sem hvaležna za komentarje, saj ste čudoviti in lepo dopolnite moje misli in izkušnje. Jezus je govoril o prispodobah, ki so jih včasih razumeli primerno njihovim razmeram, danes jih pa te simbole prilagodimo času v katerem živimo.
Smo si pa življenje tako zakomplicirali, da sploh ne znamo boti več naravni: ljubeči, mirni, srečni, hvaležni. Zato je potrebno, da "umrejo" naše navade in mišljenja, da se lahko rodijo tista zdrava, naravna, pristna.
Lep pozdrav obema, Titanic