|  Piše: Borislav Kosi - Eckhart
Ob vsej tej medijski – in sploh – evforiji v zvezi s smrtjo papeža si človek ne more kaj, da ne bi o vsem skupaj napisal svojega mnenja. Konec koncev ne živimo v talibansko-katoliški državi, ampak v demokratični Sloveniji in mi bo kritiko mogoče celo kdo objavil.
Torej, katoliška cerkev je zame predstavnica duhovniške kaste par excelence, ki se v imenu Kristusa bori proti Kristusu. Zlato tele, okoli katerega pleše katoliška cerkev –predvsem njen vrh – se imenuje moč, denar,oblast. Je totalitarna organizacija, ki je drugače misleče likvidirala še vse do 19. stoletja in to v imenu Kristusa, ki je učil nesebično ljubezen do tako imenovanih »sovražnikov«. V danes poznani zgodovini je ni organizacije, ki bi povzročila več zločinov kot katoliška cerkev. Komunistični manipulatorji in zločinci so le bled odsev svojega vatikanskega vzora. To, da takratni papež ni obsodil ne fašizma, ne nacionalsocializma, je tipično.
Da je po 2. svetovni vojni Vatikan pomagal pobegniti množici nacionalsocialističnih zločincev, kaže na sámo notranjo naravo katoliške cerkve, ki je vsekakor totalitarna. Enako privlači enako! Zato pri Društvu za zaščito ustave in žrtev cerkve vedno znova opozarjamo na nezdružljivost diktatorskih temeljev katoliške cerkve (ideoloških in praktičnih) z demokratično slovensko ustavo. Če katoliška cerkev danes ne kuri več grmad z ženskami in drugače mislečimi, je to samo zato, ker se je duh časa spremenil in tega ne more več. Bi pa še kako rada. Zadnja grmada je zagorela v Španiji, ne tako daleč nazaj, okoli l. 1840, v Prešernovem času torej. Sužnje je katoliška duhovščina imela še v novem veku, da tlačanov sploh ne omenjamo. Danes je to gospodarski megakoncern, ki ima svoje tipalke po vsem svetu, v vseh gospodarskih vejah. V 50 – ih letih 20. st. so imeli takoj za ZDA največje zlate rezerve na svetu. Danes so te po velikosti najverjetneje na 1.mestu.
Kaj torej reči o človeku, ki vsaj za javnost, vodi tako združbo. Vsekakor nič pozitivnega. Niti slučajno ni mogel priti na čelo svetovne katoliške diktature nekdo, ki bi hotel narediti nekaj dobrega. Jezus Kristus, največji prerok vseh časov ( vsaj zame), je bil reven človek, ki si je kruh služil z delom svojih rok – kot tesar – in je obsojal brezdelno manipulativnost takratne duhovniške kaste. Toda zločinskost takratne tempeljske duhovščine ni primerljiva s tem, kar je v 1800 letih naredila katoliška cerkev. In to v imenu Boga, ki je učil: » Ne ubijaj ! » Ne ljudi, ne živali – nikogar. Zadnji papež kot domnevni«glasnik miru«ni bil niti toliko mirotvoren, da bi od svojih pismoukov zahteval, da se odpovedo doktrini »pravične vojne«.
In tako ta »miroljubni« papež npr. ni obsodil vojne na Kosovu in bombardiranja Srbije, ali pa hladno vojnega ameriškega nameščanja jedrskih raket v zahodni Evropi. Med drugim bi bilo zanimivo dobiti odgovor na vprašanje, le h kateremu »bogu« so molili katoliški duhovniki – vojaški kurati – na soški fronti npr., ko so na italijanski in avstrijski strani fronte molili za zmago svojega orožja ? Kristus to vsekakor ni bil, saj je kot Jezus učil nesebično ljubezen, tudi do sovražnikov. Komunistična diktatura je v 70 letih svoje vladavine v imenu pravične družbe dala pobiti 100 milijonov ljudi. Pod pritiskom ljudi je izginila v zgodovino. Le vprašanje časa je, kdaj se bo to zgodilo z »avantgardo« katoliške diktature, to je s katoliško cerkvijo, katera je na zahtevo papežev v križarskih vojnah in z inkvizicijo pomorila veliko več ljudi kot komunisti. Le koliko zločinov bodo torej še morali narediti katoliško – vatikanski » posredniki«
med ljudmi in bogom, in koliko bogastva nagrabiti, da bodo ljudje spoznali, da vatikanska religija nima nič skupnega s Kristusom, ki je učil in živel ljubezen do bližnjega?
Glede papeževega opravičila za grehe cerkve: pomembneje kot to, kar je rekel, je to, česar ni. Med drugim se ni opravičil ženskam. Njim in živalim so katoliški pismouki vzeli dušo. In jim je še do danes niso vrnili. Predmete in stvari pa lahko po mili volji izkoriščaš, kuriš na grmadah, streljaš po gozdu in hlevih, mučiš v laboratorijih. In naj namesto opravičila papež najprej vrne vse tisto zlato in drugo bogastvo, ki ga je katoliška cerkev nagrabila med špansko-portugalskim genocidnim divjanjem po južni Ameriki – spet v imenu Kristusa – in ga še danes ima. Reveži v Latinski Ameriki to bogastvo, svoje bogastvo, vsekakor bolj potrebujejo kot cerkev. In naj npr. končno razpusti institut inkvizicije. »Sveta » inkvizicija namreč še danes obstaja. Vodi jo veliki inkvizitor, kardinal Ratzinger – samo preimenovala se je v »kongregacijo za nauk vere«. Ko je veliki inkvizitor – ne kdo drug - vodil pogrebne svečanosti za umrlim papežem, je s tem katoliška cerkev simbolno razkrila, kaj nas-- vsaj po njenih željah – čaka v prihodnje! Vsekakor nič dobrega.
Pri množici, ki se je zgrinjala v Vatikan k mrtvemu papežu, je bilo čutiti
( vsaj jaz sem to čutil ) hrepenenje po Kristusu, po odrešitvi. Kakšen tragični nesporazum je, da to hrepenenje usmerjajo na grešnega človeka, ko je vendar Kristus rekel: » Samo eden je Sveti Oče in ta je v nebesih.«
za DRUŠTVO ZA ZAŠČITO USTAVE IN ŽRTEV CERKVE napisal
BORISLAV KOSI , KRIŽEVCI pri LJUTOMERU
Borislav Kosi
Boreci 45
9242 Križevci pri Ljutomeru
|
NE ZAMUDITE
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 21. april 2005 @ 11:43 CEST
kogar zanima "Skrivnost resničnega miru in spoštovanja človekovih pravic" naj si ogleda spletno stran na internetu PAPEZ/PAP030426.
Tam lahko berete o pokojnem papežu Janezu Pavlu II. o naslednjih vsebinah:
*skrivnosti resničnega miru in spoštovanja človekovih pravic
*spoštovanje človekovega dostojanstva - dediščina človeštva
*splošna veljavnost in nedeljivost človekovih pravic
*pravica do življenja
*verska svoboda srce človekovih pravic
*pravica do udeležbe pri razvoju zdravega demokratičnega sistema
*posebno huda oblika krivičnega razločevanja
*pravica do samouresničevanja
*svetovni napredek v solidarnosti
*odgovornost do naravnega okolja
*pravica do miru
*odgovornost vseh za kulturo človekovih pravic
*čas odločitev, čas upanja na pravu novega tisočetja
Povabljeni smo, da delimo z drugimi to ljubezen. Sprejmimo to povabilo! V tej ljubezni je skrivnost spoštovanja pravic vsake žene in vsakega moža. Tako nas bo zarja novega tisočletja našla bolj pripravljene, da skupaj delamo za mir.
Lep pozdrav vsem bralcem
Tatjana Malec
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 21. april 2005 @ 15:10 CEST
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: Admin dne sobota, 23. april 2005 @ 14:34 CEST
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: eckhart dne torek, 22. november 2005 @ 16:36 CET
Korenine nemških koncentracijskih taborišč
V zadnjih dneh se spominjamo grozovitih zločinov, ki so jih med drugo svetovno vojno storili nemški nacisti v koncentracijskih taboriščih. V teh taboriščih je bilo v okviru "končne rešitve judovskega vprašanja" ubitih več milijonov Judov in tudi drugih ljudi. Načini usmrtitev so bili grozljivi in različni: strupeni plin, obešanje, ustrelitev, pretepanje in podobno.
Da se kaj takega ne ponovi več, ni dovolj samo to, da se ti zločini ne pozabijo, temveč je bistveno, da se ugotovi, zakaj je sploh prišlo do teh zločinov, zakaj je prišlo do več milijonov žrtev nacističnih zločinov. Poiskati bi bilo potrebno korenine oz. vzroke, ki so pripeljali do takoimenovane "končne rešitve judovskega vprašanja" in jih odpraviti.
Znano je, da je cerkveni nauk, tako katoliški kot protestanski, zelo sovražen do Judov. Obtožuje jih umora Božjega sina Jezusa, Kristusa. Skozi zgodovino je cerkev ves čas preganjala Jude. V srednjem veku so bili vedno znova krvavi pogromi, v katerih so kristjani pobili na stotisoče Judov. Te pogrome je cerkev stoletja pripravljala s hujskanjem. Po koncilskih sklepih so morali Judi nositi "posebno obleko", na kateri je bil obešen "razpoznavni znak". Niso smeli graditi sinagog in ob praznikih niso smeli na cesto, živeti so smeli v judovskih četrtih, niso si mogli pridobiti akademske izobrazbe in še marsikaj. Na 3. lateranskem koncilu je cerkev celo izobčila vse tiste kristjane, ki si drznejo živeti z Judi. Cerkveni učitelj Ephraim je o Judih dejal, da so suženjske narave, blazneži, hudičevi služabniki, morilci, njihovi voditelji so zločinci, njihovi sodniki podleži, "so devetindevetdesetkrat tako slabi kot nejudi." Julius Streicher se na nurnberških procesih v opravičilo holokavstva sklicuje izrecno na hujskaške govore Martina Luthra proti Judom. Katolik Hitler, ki je na oblast prišel s pomočjo cerkve, je v svoji knjigi "Mein Kampf" napisal: "Delam samo to, kar že tisoč petsto let dela cerkev, vsekakor temeljiteje", rekel pa je tudi: "Nacionalsocializem ni niti proticerkven niti nereligiozen, prav nasprotno, stoji na tleh pravega krščanstva." Znana je tudi naslednja njegova izjava: "Tako sem danes prepričan, da ravnam v smislu vsemogočnega Stvarnika: s tem ko se obranim Judov, se bojujem za Gospodovo delo." Zelo pomenljiva je še izjava škofa Göllnerja iz Linza, izrečena v 20. stoletju, ko je dejal, da je stroga dolžnost vesti vsakega kristjana zatirati izrojeno judovstvo.
Ni znano, da bi bile cerkvene izjave proti Judom kdajkoli preklicane. V tem kontekstu je pomembna tudi izjava cerkvenega kritika prof. Mynareka: "V početju, ravnanju in govorjenju nacistov ni ničesar, kar ne bi imelo v cerkvah svoje predstopnje, svojega precendenčnega primera."
Ali ni vedno bolj vidno, kje so korenine nacističnih koncentracijskih taborišč? Ali ni vedno bolj vidno, da je nacistična "končna rešitev judovskega vprašanja" v bistvu cerkvena "končna rešitev judovskega vprašanja"? In: ali ni imel v tej cerkveni "končni rešitvi judovskega vprašanja" npr. Hitler s svojimi koncetracijskimi taborišči zelo pomembno vlogo. Ali ni bil Hitler rokavica na roki papeža Pija XII, saj ta recimo sploh ni protestiral proti poboju Judov.
Tako se postavi temeljno vprašanje: ali niso žrtve nacističnih koncentracijskih taborišč v bistvu žrtve cerkve?
Cerkveni oz. katoliški nauk temelji na Bibliji. Ta predvsem v okviru Stare zaveze vsebuje mnoge krvave napotke za urejanje družbenih odnosov. Biblija v mnogih primerih zahteva preganjanje oz. celo ubijanje tistih, ki zagrešijo razne moralne prestopke. Nauk, ki je v preteklosti pripeljal do množičnih pobojev ljudi, je danes še vedno veljaven, saj cerkev svojega krvavega biblijskega nauka, ki naj bi bil celo božja beseda, ni nikoli preklicala. Zato se postavi vprašanje: kdo bo naslednja žrtev cerkve? In ker krvavi cerkveni nauk še vedno velja tudi v Sloveniji, kar je protiustavno, saj slovenska ustava npr. varuje nedotakljivost človekovega življenja, tako fizičnega kot duševnega, se postavi še dodatno vprašanje: kdo bo v Sloveniji naslednja žrtev cerkve?
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve:
zanj odvetnik Vladko Began
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 22. november 2005 @ 17:46 CET
To ni replika na vaše članke Društva, ampak dobrohotna misel
v obliki komentarja, ki ima samo en namen, da začnemo vsi bolj strpno razmišljati.
Ali nam ni vsem ljudem Jezus v Evangeluju po Luki (6,37) dal naslednjo sporočilio in naročilo: " Ne sodite in ne boste obsojeni". Kako naj potem razumemo to protislovje, ki se nam tako rado dogaja?
Vsak posameznik, vsaka skupina ima lasten sistem, ki se razlikuje od sistemov drugih. Vsa dejanja merimo po naših normah, medtem v normah drugih ljudi vidimo grožnjo. Počutimo se napadene in postavimo se v obrambo. Konflikt, v katerem se borimo z orožjem kritike, zajame ves svet. Enkrat zmagamo mi, spet drugič zmaga druga stran. In to naj bi spodbujalo naš razvoj k Bogu in pozitivnim družbenim spremembam? Vse dokler bodo naši življenjski sistemi temeljili na napadu in obrambi, obvladovanju, samopotrjevanju in želji po posedovanju, potem bo novi red, harmonija z božjimi zakoni le iluzija.
Pot nazaj k enotnosti s duhovnim svetom in njegovimi zakoni ne pozna nobene sodbe: "Harmonija z Bogom, s svetom in vsem, kar živi na njem" izhaja iz žive vezi, z združitvijo na neki drugi duhovni ravni bivanja, kjer ni prostora za kritiko. Zato enost v tem smislu se ne more razviti iz sodbe, iz kritike, kajti sodba deli med "jaz" in "ti", med "tukaj je dobro" in "tam je slabo". Zato v dnevni resničnosti, sploh pa ne v večnem redu, ne moremo ustvariti čiste enosti, če si svojimi lastnimi predsodki in ozkim pogledom neprestano postavljamo ovire.
Pogoj za odprtost in enost je mir. Nenehen napad in obramba, ki naš razum silita v krčevito samopotrjevanje, motita mir in nam onemogočata, da bi videli pomemebne stvari. Če bi človek lahko na Poti življenja prenehal s konfliktom, bi se osvobodil. Ne bi več podlegal želji po kritiziranju. Izkoreninil bi predsodke, ki ga omejujejo in zavirajo. Kritika namreč ne zavira samo razvoja novega pogleda na ljudi, ampak tudi uničuje seme novih pogledov v ostalih ljudeh.
Če si v resnici prizadevamo razviti nov pogled na ostale ljudi in če se v nas nov svobodni pristop postopoma razvija, potem živimo čedalje bolj v svobodi, enotnosti in resničnosti, ne da bi občutili nujo po samopotrjevanju. V resnici je to namreč naša edina izbira. Ljubezen je namreč mila in nežna. Občutimo jo kot dobroto za sebe in za druge. Nočemo več živeti brez nje. To je merilo božanskega prostora in izvira.
Smo svobodni ker sprejemamo vse, kar srečamo in v vsem prepoznamo božansko notranje bistvo. Če opazimo pri naših duhovnih sopotnikih, prijateljih, da so se stvari lotili napačno, se moramo izogniti kritiki, vendar jim ponudimo svojo pomoč. Hkrati si moramo prizadevati, da ohranimo povezavo z našim duhovnim prostorom. Vsi, ki so se podali na pot odrešitve, spoznanja Skrivnosti svoje duše, nosijo odgovornost do samega sebe in do ostalega sveta. Vsakdo je odgovoren v smislu za rojstvo božanskega v sebi samem in v drugih ljudeh. Sadove odgovornosti pa lahko žanje samo, če je odrešen sleherne sodbe.
Ko smo v miru lahko prepoznamo negastivne posledice kritike pri nas samih in drugih ljudeh. Ljudje tako postanemo preprosti in skromni v sorazmerju, v varni in notranji nevtralnosti in čutom za resničnost. S pomočjo ljubezni in sočutja, ki izvirata iz sorazmernosti, pa se lahko resnično izognemo kritiziranju ostalih ljudi.
Zgodovina nam govori o teh velikih ovirah. Na prvem mestu je treba omeniti velika svetonazorska gibanja, verske in politično družbene sisteme, ki se s svojimi neštetimi ostrimi argumenti neprestano spopadajo med seboj. In ko orožje kritike ne zadostuje več, potem uporabijo resnično orožje, da bi drug drugega popolnoma pokončali. Bodimo bolj strpni med seboj. Naj zmaga ljubezen in zdrav, jasen ter čist razum.
lep pozdrav in vse dobro,
Miran
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 22. november 2005 @ 18:12 CET
Človek, ki ne zna izkazati spoštovanja tistemu, ki si spoštovanje zasluži, tudi sam ni tega vreden.
In ne samo to, moj oče je bil interniranec v koncetracijskem taborišču Dachauu in osebek medinicskih poskusov ter žrtev totalitarističnih režimov. V Rimu se je moj oče zdravil v vojaški bolnišnici 6 let in pol in humanitarna organizacija Malteškega viteškega reda mu je nudila pomoč. Sestre usmiljenke RKC pa so ga negovale v bolnišnici. Umrl je za posledicami fašističnega, nacističnega in komunističnega nasilja star komaj 56 let. Moj oče ni bil nikoli žrtev RKC, temveč totalitarizmov.
Vi ste pa žrtev rdečih fanatikov in njihovih starih podtikanj!
Sveti sedež v Rimu je pomagal Judom med vojno in ni kolaboriral s Hitlerjem. To so zgolj komunistična povojna natolcevanja, ki ste jih vi sprejeli kot resnico. So vam totalno oprali glave, to je evidentno in vi sedaj prepisujete in poberkujete te bedarije in jih ponujate kot suho zlato. Poceni, cenena protiverska propaganda!
Papež Pavel Janez II, kateremu ste namenili pomazanje njegovega imena in poteptanje njegove veličine pod to mojo pesmijo je bil ljudstvu blizu, razkrival in opozarjal je na krivičnost, branil izkoriščane in uboge, pomagal ubogim, zavedal se je človekovih pravic in deloval je v korist miru, sožitja in bratstva in sestrinstva ljudi v svetu.
Jaz nikogar ne zagovarjam, ker vsak se zagovarja sam. Vojni zločinci so se zagovarjali na Nurberškem procesu, tisti kolaboracionisti, ki so zbežali po svetu so bili preganjani od pokojnega Wisetala. Sveti sedež ni bil nikoli na zatožni klopi kot kolaboracionist, kot mu vi hočete sedaj naprtiti. Ali ste gledali zgodovinski film Rimsko zlato? Oglejte si ga! RKC je delovala v prid Judov tajno, sicer bi Hitler Vatikan sesul.
Premalo resničnih zgodovinskih dejstev poznate, ker ste še zeleni in rdeči so vam dali perje. Ostali ste indoktrinirani, kljub diplomi vašega zastopnika, ki naj bi bila jamstvo za razumno in resnicoljubno obravnavanje stvari, pišete na nizkem nivoju, nebrzdano in žaljivo. Verjetno ste bili na indoktrinaciji v Kumrovcu na 6-msečnem tečaju in si nekateri izmed vas pridobili srednješolsko izobrazbo. Iz vašega pisanja je moč prav to sklepati. Prepričana sem, da nisem prav veliko zgrešila. Žaljivi ste, krivični in netaktni, v bistvu ste vi kršitelji človekovih pravic, ker posegati v svobodo vesti in versko opredelitev, ki je zasebna stvar vsakega posameznika.
Opažam, da vam je v posebno samozadovoljstvo, da podtikate tisto Udbovsko paberkovanje iz komunističnih dosjejev, kolikor ga niso uspeli zmleti v Papirnici Vevče, da širite tiste laži in izmišljotine ter podtikanja, ki so jih v železni dobi indiktriniranci vsiljevali ljudem in jih poneumljali ter jih zastrupljali in ustrahovali. Nadaljujete njihovo slabo izpeljano in slabo zaključeno delo. Vam je demokratična družba tujek. Vi hočete vsiljevati ljudem normirano družbeno zavest in to na zelo primitiven način. Toliko v vednost!
Meni kot Primorki takšni "zelenci" ne bodo solili pameti. "Zbor 300 svečenikov", ki so ga tvorili zavedni slovenski duhovniki, ki so nas bralnili Primorce pred fašističnim raznarodovanjem in nasiljem je za nas Primorce sveta stvar, morali so piti mašinsko olje, bili so pretepani, po zaporih in nekateri so plačali tudi z življenjem. In vi se sesirate prav na tiste rane, ki nas še pečejo in bolijo.
Po pravici povedano, imam vas čez glavo in vam takole kolikor morem vljudno rečem: "Pojdite k vragu!"
Usrali ste se pod mojo pesmijo, ki nagovarja na razmišljanje ob smrti velikega človeka za človeštvo, brez piatete in sramu.
Vaš drek bo smrdel in moja pesem daleč prekaša vašo plitkost in človeško majhnost.
Tatjana Malec
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 22. november 2005 @ 18:32 CET
petek, 8. april 2005 @ 05:19 CEST
Piše: Tatjana Malec
Medtem, ko človek, razmišljaš
kako bi postavil temelj svoje nove hiše
in neguješ iluzije o svoji veličini duha,
kakšno prihodnost boš zgradil
in kako boš današnji dan preselil
v neko novo iluzijo,
te morda prešine misel spomina,
ki je komajda našla nekaj časa
in prostora ob zidcu na obrobju mesta,
kjer so pod cvetjem, narejenim iz plastike
zložene kosti tvojih prednikov,
kjer spomenik živi namesto njih.
Tedaj se človek, zazri vase,
prisluhni svoji neznatnosti
in namesto, da dvigneš oči v nebo,
jih povesi in zagledal boš pod drevesom
komaj izleglega ptiča, ki je padel iz gnezda.
Tedaj boš začutil svoje utrujeno in umrljivo telo.
Roka ti tedaj morda pade na klavirsko partituro,
ki zadoni bližine in razdalje
ob vprašanjih ali so stvari tega sveta
sploh še razumne in predvidljive
na meji lastnega spoznanja,
ko o štetju dni ne znajo spregovoriti.
...o0o...
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 22. november 2005 @ 18:34 CET
petek, 8. april 2005 @ 05:19 CEST
Piše: Tatjana Malec
Medtem, ko človek, razmišljaš
kako bi postavil temelj svoje nove hiše
in neguješ iluzije o svoji veličini duha,
kakšno prihodnost boš zgradil
in kako boš današnji dan preselil
v neko novo iluzijo,
te morda prešine misel spomina,
ki je komajda našla nekaj časa
in prostora ob zidcu na obrobju mesta,
kjer so pod cvetjem, narejenim iz plastike
zložene kosti tvojih prednikov,
kjer spomenik živi namesto njih.
Tedaj se človek, zazri vase,
prisluhni svoji neznatnosti
in namesto, da dvigneš oči v nebo,
jih povesi in zagledal boš pod drevesom
komaj izleglega ptiča, ki je padel iz gnezda.
Tedaj boš začutil svoje utrujeno in umrljivo telo.
Roka ti tedaj morda pade na klavirsko partituro,
ki zadoni bližine in razdalje
ob vprašanjih ali so stvari tega sveta
sploh še razumne in predvidljive
na meji lastnega spoznanja,
ko o štetju dni ne znajo spregovoriti.
...o0o...
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: eckhart dne sreda, 23. november 2005 @ 12:08 CET
Bog je popoln. Je neskončna, nepremagljiva moč celotnega univerzuma in
nesebična ljubezen, ki v Svojem srcu nosi vse, kar je ustvaril, vsakega
posameznega človeka in vsako dušo, vsako žival, vsako rastlino in vsak
kamen. Njegova moč in ljubezen je prisotna v vsaki Njegovi stvaritvi, prav
tako tudi v vsakem planetu in v vsaki zvezdi.
Tudi če se vsega tega ne zavedamo več, v svoji najgloblji notranjosti še
vedno hrepenimo po Bogu, po Njegovi moči, po Njegovi iskreni ljubezni in
pravičnosti.
Res je, v današnjem svetu je veliko iztirjenih ljudi in res je tudi to, da
nihče ni popoln, tudi župniki, duhovniki in ostali cerkveni
dostojanstveniki ne. Pa saj tega od njih tudi nihče ne bi pričakoval, če se
ne bi razglašali za Božje zastopnike na tej zemlji. Tako pa človek, ki
globoko v sebi veruje v Božjo pravičnost in s strani duhovnika doživi
nekaj, kar je daleč proč od pravičnosti, začne dvomiti v obstoj Boga.
Enako je tudi v primeru, ko nek cerkveni mož izjavi, da je ženska
ponesrečen moški in zato manjvredna ter namenjena le zabavi moških, pa če
je ta izjava stara 2000 let ali samo nekaj dni, saj je s tem, ko to izjavi
nekdo, ki pripada tako imenovani božji ustanovi, ljudem vsilil napačno
sliko o Bogu. Če se poglobimo v vse te izjave in dejanja mož, ki zastopajo
Cerkev, torej ustanovo, ki naj bi bila predstavnica Boga, je možno samo
dvoje: da Bog ni popoln ali pa da ta ustanova ni Božja zastopnica.
Enako velja tudi za Biblijo. V njej je veliko biserov, predvsem pa Jezusov
Govor na gori, s katerim nam je dal napotke za življenje na zemlji. Veliko
nam pove že en sam stavek: "Česar ne želiš, da tebi kdo stori, tega tudi ti
nikomur ne stori." Če bi se vsak dan trudili živeti po njem, bi bilo v tem
svetu veliko manj nasilja in več ljubezni. Toda v Bibliji je veliko
napisanega tudi o tem, kako naj bi Bog naročil podjarmljenje in poboje
celih narodov, kamenjanje prešuštnikov, homoseksualcev in neubogljivih
otrok, klanje in žrtvovanje živali in še marsikaj. Res je, veliko je knjig,
ki govorijo o nasilju in pobojih, toda za Biblijo Cerkev izjavlja, da je do
zadnje črke resnična Božja beseda. In tako tudi tu nekaj ni v redu: Ali Bog
ni popolna nesebična ljubezen, ali pa Biblija ni do zadnje črke resnična
Božja beseda.
In zato je veliko ljudi izgubilo vero v Boga, ker so jim ga velikokrat
prikazali drugačnega kot je v resnici. Če bi se zavedali, da Ga lahko vsak
trenutek najdejo v sebi in Mu zaupajo vse svoje skrbi ter Ga v vsaki
situaciji prosijo za pomoč, potem ne bi bili več tako apatični. Kajti
občutili bi, da Bog ve za vsakogar od nas in da nikogar ne pusti samega,
kjerkoli in kadarkoli se z vsem srcem iskreno obrnemo Nanj. Takrat bi lahko
spoznali, da Bog nagradi vsak naš še tako majhen korak, ki ga naredimo k
Njemu. In takrat bi tudi občutili, da Bog nikoli nikomur ni prizadejal
bolečine ali trpljenja, da nikoli ni nikogar podcenjeval, niti žensk niti
živali in niti kogarkoli drugega, in da tudi nikoli ni ukazal kogarkoli
podjarmiti, kamenjati ali ubiti, niti posameznika, kaj šele celih narodov.
Takrat se v nas prebudi gotovost, da nismo nikoli sami, zapuščeni ali
zavrženi, saj je v nas vsak trenutek Tisti, ki nas pozna bolje kot se
poznamo sami, Tisti, ki nam ves čas stoji ob strani in nam želi pomagati.
Toda resnično nam lahko pomaga in nas vodi le takrat, če Mu zaupamo in če
se vedno znova globoko v svojem srcu obrnemo Nanj. Takrat nam bo lahko dal
nove impulze in pokazal nove rešitve ter nam s tem odprl veliko novih poti
za bogatejše, polnejše in srečnejše življenje. Bog tudi ne dela razlik in
sprejme vsakogar, ki se je obrnil k Njemu, tudi najhujšega zločinca, ki Ga
je v obupu, ko se je zavedel svojih zločinov, poklical in prosil, naj mu
pomaga, da bo lahko popravil, kar je povzročil. Takrat mu bo pomagal
razumeti njegova napačna dejanja, jih obžalovati in prositi za odpuščanje,
kajti Bog ne želi, da trpimo, temveč želi, da spet postanemo resnično
srečni iz notranjosti.
Sonja Ličof
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: en_bk dne sreda, 23. november 2005 @ 12:59 CET
Nimam pojma, kako je z vami in s komerkoli drugim pravtako, zase pa vem, da moje vere v Boga ne more omajati pričevanje kogarkoli, pa čeprav se razglaša za božjega poslanca, niti karkoli napisano, pa čeprav v bibliji. Zavedam se, da smo vsi samo ljudje in da so vse knjige, tudi biblijo, pisali ljudje. Bog naj bi bil ljubezen, zlivanje gnojnice z ene in druge strani na druge in ene je pač kaj čuden približek tej ljubezni v enih in drugih.
en bk
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: eckhart dne sreda, 23. november 2005 @ 14:42 CET
v glavnem se strinjam z vami, predvsem kar se tiče zlivanja gnojnice. Eno je opozarjati na krivice, kar se trudi delati naše Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve - saj se na veliko piše o komunističnih in nacionalsocialističnih grozodejstvih, zakaj se ne bi npr. pisalo o še vedno potekajočih katoliških manipulacijah. Drugo je, če se z nekom ne strinjaš in nisi sposoben umirjeno, z argumenti polemizirati z njegovimi stališči(ad rem), ampak ga cinično napadaš osebno (ad personam). Tako npr. "polemizira" z nami ga. Tatjana Malec. Jaz se sicer trudim, da me ne bi potegnila na svoj nivo in da bi debata ostala pri samem predmetu polemike - neosebno. Če mi to uspeva, pa sam ne morem oceniti. Lep pozdrav.
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: Pips dne sreda, 23. november 2005 @ 15:16 CET
Kot sem že napisal, če se kdo ne strinja z vami, ga označite za osebnega provokatorja. Vam je Tatjana že večkrat postregla z argumenti, s citati iz ustave, če pa se ne strinja z vašo miselnostjo in s tem, da razširjate proti katoliške vsebine na takšen vsiljiv način, to še ne pomeni da je pod vašim nivojem. Jaz bi rekel, da je gospa nad vašim nivojem.
Osebno sem proti vmešavanju cerkve v državo, proti vračanju gozdov in ostalih nepremičnin, ne hodim v cerkev, ne podpiram cerkve. Ampak, če bi bil pristaš cerkve, bi me vaše pisanje še bolj utrdilo v miselnost, da je cerkev tisto pravo. Ker vi na vsiljiv način skušate ljudem nekaj dopovedati.
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 23. november 2005 @ 22:46 CET
o vaši ravni in ravni antireligijske propagande Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve je škoda ene same besede in naj me Bog nikoli toliko ne kaznuje, da bi padla na vaš nivo, ne le komuniciranja, temveč skrajno nasilnega, brutalnega in brezobzirnega protustavnega delovanja s poseganjem v svobodo vesti in versko svobodo državljanov RS, ki vas pustijo v miru živeti in nikogar po nič ne vprašajo, vi jih pa silite naj izstopijo in naj vašim lažem verjamejo.
Nikar mi ne govorite o vašem trudu ob vseh vaših nedostojnih napakah, ki jih črpate iz vaše zakladnice neumnosti, ko pa ljudje niso tako neumni, da ne bi vedeli kako pojejo vetrovi. Vsaj tisti cinizem bi si lahko prihranili, da ne bi izustili besed, da se trudite, da vas jaz ne bi pritegnila na svoj nivo. Kakšen pa mislite, da je vaš nivo? Vaš cinizem ni intelektualne narave. Ali si res mislite, da ste prav vi in vaše društvo trdnjava resnice? Da ste vi varuh duhovnih temeljev slovenskega naroda in človeštva, ko si lastite vodstvo v miselnem oblikovanju zavesti v normirano družbeno zavest. Vsi drugi so ničeta, o katerih se ne splača govoriti, so izpod nivoja, kot vi navajate zame. Kdo mislite, da ste, ko si domišljate, da ste poklicani za spremeniti svetovni tok zgodovine.
Križev pot slovenskih razumnikov gre po prekleto izpluženi poti, kjer so v vpregi vsakdanjih težav in nasilja padali kot mule v blato in potili krvavi pot. In takšni kot ste vi so samo zapravljivci upanja, tatovi človeških sanj, a naj bodo te take vere ali drugačne. Iz religije ste naredili veliko zmešnjavo, brez filozofske hrbtenice in resnice. Vi niste nobena moralna razumarska družba, da boste sodili in spreminjali ljudi in jih indoktrinirali s svojim strupom na podlagi nekih stoletja starih patologij. Vašo slino samozadovoljstva kar pogoltnite sami! Spada v zakotje tam, kjer rojijo mušice nad vašimi pamfleti, ki se kisajo s pametjo vred in vi se z vsemi štirimi otepate mušic in tedaj potegnete z vso presunljivostjo zrak v nos, kot bi se hoteli prepričati, če še kje v Sloveniji diši po kadilu in končno sprevidite, da v zraku diši po samem Hudiču, ki se je lotil vas samih. Vaša silna zvestoba Hudičevim koreninam vas vsrkava vase. Obnašate se skrajno mračnjaško, provincialno, človeško zrahljano, vsa nekdanja izrčila človeške kulture tepta vaš gostobesedni narcisizem. Vaša igra je včasih demonska, včasih patetična, to je igra bolestne samozagledanosti v svoje fikcije. Vaša cenena nečloveška poza zares ne more biti opravičilo ne pred samim seboj in ne pred drugimi.
Kako se te stvari razvrščajo v vaši glavi je več kot očitno. Govorite, da je polemika na osebnem nivoju. Ali si res mislite, da si zaslužite kakšno bolj obzirno in tolarantno obravnavo. Nikakor! Ste klerikalci najslabše vrste. Vaša slastna protireligijska bibliografija, ki jo objavljate, bi dobro teknila kakšnemu skisanemu indoktirniranemu babšetu, ki je leta 1945, medtem ko je jedla ocvitke, izrekala smrtne obsodbe.
Vi negativci, ki napadate en velik del narodovega telesa, ste se tu na Pozitivkah polastili prostora, ki je namenjen pozitivnim temam in duhovni rasti. Pojavili ste se kot nek dejavnik mentalnih abortusov, vaša gostobesednost je larpurlartizem, ki se je prelevil v nazadovljno kritikastrstvo vsestransko jalovega ustvarjalca nove normirane družbene zavesti. Kakšna čudna žalost je gledati ta relikt preteklosti,
tega mastodonta, ki si je svoj vrat povezal v rdečo romantično kravato, da bi bil po svoji "faci" všeč čimveč obiskovalkam in obiskovalcem na Pozitivkah. Skratka enih ključev smo se rešili, sedaj so se pojavili drugi ključi lažizma.
Nekateri raziskovalci javnega mnenja pravijo, da so Pozitivke pridobile veliko novih obiskovalcev - vernic in vernikov RKC,
prav zato, ker so lastni prispevki društva tako samorazgalili bedo in revščino Društva za zaščito ustave in krivic cerkve in njihovega delovanja. Slišati je, da tudi protestanti, jehovci, muslimani in celo mormoni v dalnji Ameriki sedaj bolj berejo Pozitivke, da o BiH ter Avstraliji naj niti ne govorim.
Tatjana Malec
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: blabla dne četrtek, 24. november 2005 @ 00:10 CET
RKC bo sama izbirala sogovornike
Predstavniki RKC razumejo dialog po svoje
Prejšnjo sredo so na TV Slovenija pripravili okroglo mizo o verski svobodi in sprejemanju zakonodaje o verskih skupnostih. Na soočenju je Rimskokatoliško cerkev (RKC) zastopal tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference Andrej Saje. Znanstveno stroko pa je zastopal sociolog religije Marko Kerševan s Filozofske fakultete. Vprašanje pa je, koliko soočenjem med vidnimi predstavniki RKC in sociologi religije bomo sploh še priča. Sociologi religije, ki s svojimi empiričnimi ugotovitvami pogosto najedajo teološke predstave in jemljejo legitimnost dejanjem RKC, namreč že dalj časa opažajo, da naj bi najvišji predstavniki RKC zavračali dialog z njimi.
Recimo Marjana Smrketa s FDV smo lahko v zadnjih letih na TV-zaslonih videli le izjemoma, saj naj bi soočenje z njim zavračali vsi vidni predstavniki RKC. V zadnjem času to vse bolj velja tudi za Sreča Dragoša z Visoke šole za socialno delo. Kot kaže, pa se je zdaj v nemilosti znašel tudi Aleš Črnič s FDV. Kot nam je povedal ogorčeni Črnič, mu je namreč moralni teolog Ivan Štuhec po nedeljskem soočenju na POP TV "tudi osebno zabrusil, da se ne bodo več pogovarjali tudi z mano".
Zanimiva izjava, sploh ko pride iz ust predstavnika inštitucije, ki nas vztrajno prepričuje, da je žrtev nestrpnosti, in ki druge obtožuje, da so nestrpni. Črnič je prepričan, da pri tem ne gre le za omejevanje dialoga in svobode govora, temveč za diskreditacijo celotne sociološke stroke. "Še več, v novi slovenski politični realnosti, v kateri vse bolj dominirajo mehanizmi diskreditiranja vseh, ki se ne strinjajo z vladajočimi elitami (znotraj katerih ima RKC zelo pomembno mesto), je težko spregledati podobnost z dobro orkestriranim napadom na komunikologijo kot stroko in na posamezne komunikologe med kampanjo za spremembo zakona o RTV. A če so komunikologe 'le' diskreditirali, hočejo sociologe očitno tudi utišati. Tovrstna prizadevanja pa v današnjem času niso le težko razumljiva in neetična, temveč tudi že neposredno ogrožajo same temelje sodobne demokratične ureditve."
Kaj odgovarjajo na Tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference? Zakaj zavračajo soočenje s sociologi religije? Ali se jim zdi to strpno in etično? In zakaj je Štuhec Črniču sploh odrekel dialog?
Odgovorili so nam, da "ni Tiskovni urad Slovenske škofovske konference v zvezi z nastopi predstavnikov katoliške Cerkve v javnosti izdal nikakršnih navodil. Izzvani in povabljeni predstavniki katoliške Cerkve o tem, ali bodo v določenem mediju nastopili oziroma sodelovali v krogu sogovornikov, odločajo samostojno po lastni presoji". Kljub temu Črničev primer dobro nakazuje, kako si RKC sama izbira sogovornike. Naslednji korak bo bržkone izbira primernih novinarjev in novinarskih vprašanj. Iz novinarskih krogov je že slišati, da so najvišji predstavniki RKC napovedali, da se bodo v kratkem usedli in se pogovorili, s katerimi mediji bodo sploh še komunicirali. Informacijski mrk naj bi uvedli za tiste medije, ki po njihovem mnenju "manipulirajo" z RKC.
Vanja Pirc
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 24. november 2005 @ 08:48 CET
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: eckhart dne četrtek, 24. november 2005 @ 15:39 CET
Je pa zanimivo, kako je ga. Tatjana ujeta v kategorijah preteklosti. Partizani ( komunisti ) - domobranci ( klerofašisti ). Pa čeprav to ujetost neprestano podtika našemu društvu. Jaz osebno se trudim kritizirati kakršne koli totalitarizme ( tako tudi katoliškega ) s stališča originalnega kristjanstva: kristjani v prvih dveh stoletjih po Jezusu ( to nikakor niso katoliki ), Origen, manihejci, katari, bogomili, Savonarola, ..... in kopica drugih, katere je vse katoliško-pravoslavno-protestantsko militantno poganstvo krvavo in brutalno preganjalo - in to v imenu Kristusa, ki je učil, naj ljubimo svoje sovražnike. Odmeve tega katoliškega besnenja lahko preberemo pri ga. Tatjani, pa čeprav sama trdi, da menda ni to tako - če sem njeno gostobesednost prav razumel.
Lahko pa seveda piše član ali simpatizer društva z ateističnega stališča, budističnega, islamskega, .... Tako tudi s katoliškega. Sem prepričan, da so tudi verni katoliki, ki se ne strinjajo z diktatorsko strukturo lastne cerkve. Seveda član društva ne more biti nihče, ki je včlanjen v kakršno koli svobodo - ne - spoštujočo organizacijo. Tako tudi ne more biti član društva član komunistične partije, je pa lahko po prepričanju demokratični levičar. Pa čeprav je Ga. Tatjana prepričana, da imamo člani društva od komunizma sprane možgane. Zgleda da je po njenem mnenju vsak, ki kritizira cerkev, seveda ali komunist, ali sama inkarnacija peklenščka, ali kaj jaz vem kaj. Samo ne "normalen" demokrat, ki bi seveda kritiziral tudi morebiti še obstoječo nacionalsocialistično diktaturo. Torej kritizirati grozodejstva v Dachauvu, Mathausnu, Gonarsu, Golem otoku, Gulagu ipd. je v redu in zaželjeno, kritiki katoliških grozodejstev pa ne zaslužijo niti normalne obravnave v polemiki. Vsaj s stališča ga. Tatjane. Še dobro, da je politična situacija takšna, da katoliški totalitarci ne morejo več s pomočjo države kuriti drugače mislečih na oltarjih svojega boga podzemlja, katerega živo faraonsko inkarnacijo častijo v Vatikanu. S pomočjo Ga. Tatjane bi prvi zgoreli najverjetneje ravno člani našega društva. Vsaj tako jaz berem med vrsticami njenih pisarij. Seveda pa lahko da nisem dobro razumel.
Zanimivo pri vsem skupaj pa je še nekaj drugega. Eno je, če vidiš nekje neke krivice in na to umirjeno, argumentirano opozarjaš. Povsem nekaj drugega pa je, če te zadeva tako iztiri, da nisi sposoben niti logično razmišljati, kaj šele kaj drugega. Takrat napake, ki jih bolj ali manj besno očitaš drugim, napiši na list papirja - in se spodaj sam podpiši. Te napake so po zakonu ustreznosti tvoje. Čisto možno, da jih ima tudi bližnji. Toda, če nas vznemirjajo, so tudi naše. Vsaj tako govori moja življenska izkušnja. Če preberemo, kako gnojnico kar naprej in naprej zliva na naše društvo ga.Tatjana - se duhovno vedni samo nasmehne. Vsaj danes se lahko, ko je katoliška diktatura v primerjavi s situacijo do leta 1850 resnici na ljubo že precej razrahljana.
S spoštovanjem
Razmišljanja ob smrti papeža
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 24. november 2005 @ 19:08 CET
nehajte z demagogijo "farbati" bralcev, ker vam malokdo verjame.
1. Kot gejzirji bruhate vi z vašim društvom na čelu iz tal fanatičnega protikatoliškega fundamentalizma.
2. Če menite, da je bralnost narasla zaradi nivoja (knjižno bi se temu reklo: ravni) mojih kritik, se bo zgodilo, da bo "fama" vašega društva kaj hitro usahnila in bo javnost z vami pometla, kajti jaz sem nimam več namena ukvarjati z vami, ker se mi zdi škoda moje ustvarjalne energije, da bi jo trosila za vaše patologije.
3. Ni potrebno, da bi vam jaz povedala kakšna je vaša raven delovanja in pisanja, saj to povedo tudi drugi, ki so vam jasno in nedvoumno povedali, da posliljujete ljudi z izstopom iz vere, h kateri pripadajo, da zlivate gnojnico na krščanstvo in vernike, da kršite ustavna načela svobode vesti in verske svobode državljanov, da ste s svojim delovanjem moteči in do skrajnosti nesramni in brezobzirni. Enostavno ljudi žalite, žalita njihva čustva in posegate v njihovo identiteto na način, ki je bil značilen za bolševistično oblast.
4. Jaz nisem ujeta v kategorije preteklosti, kot vi navajate, ker sem se iz šele pred kratim iz njihovih klešč enoumja izvila in ne zagovarjam prav nobene oblasti, temveč le malega človeka, v katerega ste posegli z vašim vsiljevanjem normirane družbene zavesti. Primerjam vas pogosto z osebki s totalitarnimi psihičnimi državmi, ker iz vašega delovanja ni težko zaključiti, da ste jim zelo podobni, skoraj bi rekla identični.
5. Pri Tatjani ne berete nobenih odmevov katoliškega besnenja, kot navajate, protikatoliško besnenje je samo na vaši strani. Svobodomisleči ljudje, ki nekaj damo na demokracijo in ustavo se samo upiramo takšni konjenici, kot ste jo vi pognali v dir. Ena izmed njih sem tudi jaz, to je evidentno!
6. Gostobesdnost je na vaši strani. Poglejte koliko gnojnih besed ste izlili iz sebe, da ste zasmradili z njimi vse naše lepe slovenske travnike, gričke s cerkvicami in stezice s kapelicami, ki so jih postavili vaši predniki.
7. Če bi Cerkev s svojo diktatorsko struktura vršila diktatouro v Sloveniji, bi se naša demokratična oblast temu uprla. To diktaturo producirate vi in zastrupljate javnost!.
8. Kdo pa so v Sloveniji nespoštujoče organizacije, katerih člani ne bi mogli biti člani vašega društva. Združevanje je po ustavi in zakonu o društvih svobodno in tudi meni, če bi si želela včlaniti v vaše društvo, ne bi mogli odkloniti včlanjenja.
Že po tem se vidi kako vi pojmujete demokracijo, ko delite ljudi oziroma organizacije na spoštujoče in nespoštujoče (vaše ideologije in indoktrinacije, kajne?). Torej pogoj za včlanjenje v vaše društvo je, da nisi član komunistične partije, je pa lahko kandidat za včlanitev v vaše društvo po prepričanju demokratični levičar. Kakšna razlika pa je pri tistih konveritih, ki so (ste) zamenjali partisko knjižico z ugodnostmi v liberlni demokraciji ali pri socialnih demokratih?
Kakšen cinizem in dvoličnost uganjate in v kakšna protislovja se sami s seboj zapletate!
9. Ni potrebno, da bi bil član vašega društva sedaj organiziran komunist, saj vsi vemo, da partije uradno ni več, čeprav naj bi se njeni veterani zbirali v Krajnski gori in imeli še vedno plenarne seje in se ne bi prav nič čudila, če bi izvedela, da ste tudi vi v njihovem programu odrešila bilka pri ponovnem pohodu na oblast.
10. Da ste reinkarnacija samega Zlodeja povedo vaše besede: "Še dobro, da je politična situacija takšna, da katolički totalitarci ne morejo več s pomočjo države kuriti drugače mislečih na oltarjih svojega boga podzemlja, katerega živo faraonsko inkarnacijo častijo v Vatikanu."
Pri vem miselnem naporu, da bi razumela kaj te besede pomenijo, žal nisem razumela drugega, kot to, da iz njih veje neizprosno in neznostno sovraštvo do krščanstva in vernikov.
Pa poglejmo kaj posamezne besede tega stavka pomenijo:
- katoliški totalitarci: v slovaju piše, da je totalitarizem način vladanja, v katerem država nadzira vse javno in kulturno življenje in strogo zatira zasebno pobudo (totalitarna režimi so bili fašizem, nacizem in komunizem).
I.
Jaz ne vidim v katolištvu pri nas totalitarizma in to utemeljujem z naslednjimi neizpodbitnimi dejstvi:
1. Cerkev je ločena od države po ustavi;
2. Cerkev ne izvaja oblastvenih funkcij (zakonodajne, izvršile in sodne oblasti);
3. Cerkev ne zatira nobene zasebne pobude, nima znakov fašizma, ne nacizma in ne komunizma.
Zato Cerkev pri nas ne more biti totalitaristična. Društvo torej zlonamerno laže in govori neresnice v svoji propagandi in ustvarja klimo medsebojnega sovraštva in ne sožitja.
II.
Kdo kuri ljudi na oltarjih svojega boga podzemlja?
Kristus ni bog podzemlja, kajti podzemlje se ve kaj je (je mafija, korupcija, krvavi obračuni in pobijanje). Jaz nisem videla, da bi Cerkev koga skurila na oltarju zato, ker je drugače mislil. Zakaj bi v Vatikanu častili Boga, kot živo faraonsko inkarnacijo? Tu ne vidim prav nobene logike, le kup abotnih besed in sovražnega razpoloženja. S tistim prstom, s katerim bi morali pokazati nase, kažete svoje grehe na drugih.
11. Kako mi morate podtikati, da bi z mojo pomočjo zgoreli. To so pa res težke patološke fobije in prav mene ste izbrali kot primer kurjačice, ki kuri žive ljudi. Mene, ki ne bi živi duši sotrila kaj žalega, še na mravljo ne bi stopila. Erckhart, slabo berete moje vrstice poezije in druge prispevke. Se vidi, da vas duhovna rast preveč ne zanima.
12. Ta ugotovitev, da eno je, če vidiš nekje krivice in na to umirjeno, argumentirano opozarjaš. Povsem nekaj drugega je, da če zadeva tako iztiri, da nisi sposoben niti logično razmišljati, kaj šele kaj drugega. In prav to se je zgodilo z vašim društvom. Popolnoma ste iztirili iz "kolovoza" zavesti časa.
13. Vsa ta obramba in odgovori društva in njenih agitatorjev Tatjani niso nič drugega kot apologetika lastne obrambe, ki ve, da ga je na veliko začela srati. Če preberem (ne prebiram več, ker je škoda časa) vso gnojnico, ki jo zlivate na dobršen del narodovega telesa s svojim fanatičnim protiverskim fundamentalizmom društvo in njegova agitura, potem resnično mislim, da je svobode in demokracije konec.
Duhovno vedni se lahko smehlja, duhovno vodeni pa smehljajoče pomilovalno gleda.
In moji komentarji so res pisarije, ki mi jih ne bi bilo treba, če ne bi vi prav po Pozitivkah pacali vaše kracarije, stare 500 ali 1000 letne zgodbe in zgodbice, neke pol resnice, ko pa nihče prav zagotovo ne ve kako je bilo in kdo je koga
in so za sedanjo družbeno stvarnost popolnoma irelevantne, služijo pa kot manipulacije, ki vam omogoča vaše nasilno delovanje.
Ali ste kdaj delovali v kakšni humanitarni akciji in kaj zbirali za otroke, ko pa vem, da prav na vašem manj razvitem delu Slovenije, bi marsikateremu otroku kakšna pomoč prav prišla, da bi se mu posvetila iskrica veslja v očeh.
Tatjana Malec